V skladu z novim zakonom je na Švedskem odslej sodelovanje v teroristični organizaciji, njeno financiranje ali kakršna koli druga podpora kaznivo dejanje, kršilcem pa grozi večletna zaporna kazen.

"Zakonodaja, ki začenja veljati, bo Švedski dala nova in učinkovita orodja za pregon tistih, ki podpirajo terorizem," je v svojem mnenju za časopis Financial Times pred kratkim zapisal švedski premier Ulf Kristersson, ki pričakuje, da bo strožja zakonodaja na področju terorizma odpravila turško zaporo za vstop Švedske v Nato.

Po besedah Kristerssona Švedska namreč v celoti podpira Turčijo proti vsem grožnjam njeni nacionalni suverenosti in obsoja vse teroristične organizacije, ki izvajajo napade proti njej, vključno z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK). Kot je še zapisal, je zdaj, nekaj tednov pred julijskim vrhom Nata v litovski prestolnici Vilni, čas za resno obravnavo švedske prošnje za članstvo.

Švedski zunanji minister Tobias Billstrom pa je ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata dejal, da je njegova država izpolnila vse obveznosti za vstop v zvezo.

"To nikoli ni bil sprint, ampak maraton, zdaj vidimo njegov konec," je dejal. Turčijo in Madžarsko, ki še edini od 31 članic nista ratificirali švedskega pristopnega protokola, je pozval, naj to storita.

Stoltenberg: Čas za ratifikacijo

Da je z današnjo uveljavitvijo protiteroristične zakonodaje Švedska izpolnila svoje zaveze iz dogovora s Turčijo, je v Oslu dejal tudi generalni sekretar zavezništva. "Čas je za ratifikacijo švedskega pristopnega protokola," je dejal. Prizadeval si bo, da bi se to zgodilo čim prej. Temu bo namenjen tudi njegov skorajšnji obisk v Ankari pri turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.

Obenem je izrazil prepričanje, da bo po Turčiji pristopni protokol s Švedsko ratificirala tudi Madžarska, kot je obljubila.

Švedska je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko zaprosila maja lani. Tako Ankara kot Budimpešta imata različne pomisleke glede njenega vstopa. Druge članice in Stoltenberg državi sicer že dolgo pozivajo k ratifikaciji švedskih pristopnih protokolov.

Ankara od Stockholma med drugim zahteva izročitev članov ali simpatizerjev PKK-ja, pa tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara v Turčiji leta 2016. Eden izmed pogojev je tudi strožja zakonodaja na področju terorizma, saj Ankara meni, da Švedska ne stori dovolj v boju proti terorizmu.

Slovenija pričakuje Švedsko na vrhu v Vilni

Slovenija pričakuje, da se bo članicam Nata na julijskem vrhu zavezništva v Vilni pridružila tudi Švedska, so po neformalnem srečanju zunanjih ministrov Nata v Oslu, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Samuel Žbogar, sporočili z MZEZ-ja.

Ministri članic zveze Nato in Švedske so na današnjem srečanju izmenjali mnenja o ključnih vprašanjih pred julijskim vrhom v Vilni, poleg tega pa so se osredotočili predvsem na politično in praktično podporo Ukrajini ter govorili o njeni evroatlantski prihodnosti, so še sporočili z MZEZ-ja.

Za Slovenijo je ključnega pomena ohranjanje enotnosti zavezništva in zagotovitev nadaljnje odločne podpore Ukrajini za njene najbolj nujne potrebe, ob tem pa podpira skupne napore za zmanjševanje varnostnih tveganj in povečanje skupne odpornosti celotnega zavezništva.
Prav tako si Slovenija prizadeva, da Nato nameni ustrezno pozornost varnostnim izzivom v območju Sredozemlja, so dodali na MZEZ-ju. Slovenija in zaveznice so na zasedanju podprle tudi okrepitev Natovih sil na Kosovu, kjer v zadnjih dneh prihaja do naraščanja napetosti.