Šarec bo Stoltenberga sprejel na Brdu pri Kranju, kjer bosta imela pogovore in kosilo. Stoltenberg si bo na Brdu pri Kranju ogledal tudi prikazno vajo v izvedbi kopenskega odreda za specialno delovanje nevtraliziranja delovanja sovražne celice.

Popoldne bo imel generalni sekretar Nata v državnem zboru pogovore s predsednikom parlamenta Židanom, nagovoril bo tudi poslance. Obisk v Sloveniji bo Stoltenberg sklenil s srečanjem s predsednikom republike Borutom Pahorjem.

V ospredju bodo pogovori o pravični delitvi bremen
Pričakovati je, da bo v ospredju pogovorov generalnega sekretarja Nata s slovenskim političnim vrhom vprašanje pravične delitve bremen v zavezništvu, zlasti doseganja cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo do leta 2024, k čemur so se zavezale vse zaveznice. Slovenija naj bi letos za obrambo namenila le odstotek BDP-ja, s čimer je na repu zaveznic, njeni načrti do leta 2024 pa predvidevajo le rahlo zvišanje na 1,2 odstotka BDP-ja. Slabši so le Luksemburg, Belgija in Španija.

Srbija kljub bolečim spominom želi sodelovati z Natom
Stoltenberg je bil v ponedeljek na obisku v Srbiji, kjer sta s srbskim premierjem Aleksandrom Vučićem v Mladenovcu blizu Beograda odprla vajo pomoči ob naravnih katastrofah Srbija 2018. Vučić je ob tem poudaril, da Srbija ostaja vojaško nevtralna, a je to ne bo oviralo pri nadaljnjem dobrem sodelovanju z Natom. Vučić je dejal, da želi Srbija sodelovati s severnoatlantskim zavezništvom "kljub bolečim spominom", pri čemer je spomnil na štirimesečne Natove zračne napade na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Stoltenberg: Učimo se drug od drugega
Stoltenberg je poudaril, da ne gre za vojaško vajo, temveč za vajo civilne pripravljenosti in platformo za tiste, ki se prvi odzovejo. Kot je presodil, bo vaja priložnost, da se "učimo drug od drugega, da bi pridobili izkušnje in se bolje pripravili na čase, v katerih se soočamo z izrednimi situacijami". "Vaja tudi kaže, kako partnerstvo z Natom lahko prinese konkretne koristi Srbiji, Natu in vsej regiji," je še dejal generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva.

V vaji sodeluje 2.000 ljudi iz 38 držav, potekala pa bo do 11. oktobra v Mladenovcu in Sopotu blizu Beograda ter v Aranđelovcu v Šumadiji. Tokrat je prvič, da takšno vajo gosti Srbija, kar, kot je pred obiskom v Srbiji poudaril Stoltenberg, kaže na močno partnerstvo med državo in Natom.

Vučić: Srbija bo naredila vse, da se izogne napakam iz preteklosti
Vučić in Stoltenberg sta se zatem skupaj udeležila srečanja Vodstvo za varnost regije o prihodnjih odnosih med Srbijo in Natom. Srbski predsednik je ob tem navedel, da bo Srbija naredila vse, da bi se izognili napakam iz preteklosti, obenem pa zagotovili prihodnost srbskega naroda in boljše okolje za gospodarstvo. Dodal je, da bo Beograd naredil vse za nadaljevanje dialoga s Prištino, da bi ohranili mir in varnost v regiji. Stoltenberg je že prej ob robu vaje poudaril, da Nato podpira dialog med Beogradom in Prištino.

Makedonija v Nato le ob uresničitvi dogovora
Stoltenberg je ob robu srečanja z Vučićem opozoril, da lahko Makedonija postane nova članica zveze Nato le, če bo uresničen dogovor z Grčijo o razrešitvi dolgoletnega spora o imenu Makedonije. "Ne obstaja načrt B, ni nobene alternative. Brez dogovora ni članstva," je poudaril Stoltenberg in dodal, da sta zdaj na potezi makedonska vlada in parlament, ki morata sprejeti odločitve v skladu z nedavnim posvetovalnim referendumom o omenjenem sporazumu. Kot je danes še dejal Stoltenberg, Nato ne bo nikoli prisilil Makedonije v sprejem odločitve, ker gre za suvereno odločitev suverene države.

Stoltenberg v Zagrebu pohvalil Hrvaško
Pred prihodom v Slovenijo se je Stoltenberg ustavil še v Zagrebu, kjer je ocenil, da je Hrvaška pomembno prispevala v sile zavezništva v operacijah v baltskih državah, Poljski in Ukrajini. Ceni tudi prispevek hrvaške vojske v okvirju sil Kfor na Kosovu in tudi v Afganistanu. Pozdravil je tudi napovedi povečanja sredstev Hrvaške za obrambo. "Veselilo me je slišati, da bo Hrvaška v naslednjem obdobju zvišala proračunski znesek za obrambo na dva odstotka BDP," je izjavil Stoltenberg na skupni novinarski konferenci s premierjem Andrejem Plenkovićem na sedežu hrvaške vlade. Plenković je pojasnil, da hrvaška vlada vlaga v zmogljivosti hrvaške vojske ter da so letos za obrambo namenili 1,3 odstotka BDP, ker je za 0,15 odstotne točke več kot pred dvema letoma, ko je prevzel premierski položaj.