Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh. Foto: Reuters
Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh. Foto: Reuters

Rusija je sicer takrat potrdila radioaktivno onesnaženje ozračja, o izvoru pa je molčala. Med možnostmi za onesnaženje je navedla celo padec satelita.

A že tedaj je bil glavni osumljenec za onesnaženje obrat Majak, v katerem predelujejo izrabljeno jedrsko gorivo. Točne lokacije izpusta tedaj ni bilo mogoče določiti, v Moskvi pa so zatrjevali, da ne v Majaku ne v katerem drugem ruskem jedrskem objektu ni prišlo do nesreče.

Skupina 69 mednarodnih strokovnjakov je svoje izsledke objavila v znanstveni reviji Proceedings (PNAS), poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Ovrgli so tudi trditve Moskve, da bi bil za izpust lahko kriv padec satelita, ki je imel na krovu radioaktivni material. Ker je prišlo le do izpusta zgolj enega radioaktivnega izotopa, rutenija-106, je moralo do izpusta priti v objektu, kjer predelujejo jedrsko gorivo. Na podlagi okoli 1300 meritev so potem določili, da je bil vir izpusta na jugu Urala, kjer leži Majak.

Ruska meteorološka agencija je pred dvema letoma potrdila, da je najvišjo koncentracijo plutonija, bila je 986-krat večja od običajne v naravi, zabeležila na meteorološki postaji v Argjašu na jugu Urala, ki je od Majaka oddaljena 30 kilometrov.

Izpust radioaktivnega materiala sicer ni bil nevaren za prebivalstvo, vendar pa je bil najhujši po jedrski nesreči v japonski Fukušimi leta 2011. Radioaktivni oblak je dosegel tudi Slovenijo, a je bilo po zatrdilih slovenske uprave za jedrsko varnost onesnaženje tako nizko, da ni imelo posledica za zdravje ljudi in okolje.

Majak leta 1957 prizorišče ene najhujših nesreč
V Majaku se je že zgodila ena najhujših jedrskih nesreč. Leta 1957 je v tem obratu, v kateri so proizvajali plutonij za jedrsko orožje, eksplodiral rezervoar s tekočimi radioaktivnimi odpadki. Kontaminiranih je bilo okoli 52.000 kvadratnih kilometrov, sevanju pa je bilo izpostavljenih okoli 270.000 ljudi. Nesreča danes velja za tretjo najhujšo nesrečo v civilni rabi jedrske energije, po nesrečah v jedrskih elektrarnah v Černobilu in Fukušimi. Sovjetska zveza jo je prikrivala skoraj 30 let. Obrat deluje še danes. Sicer ne proizvaja več plutonija, ampak v njem zdaj predelujejo izrabljeno jedrsko gorivo iz drugih jedrskih elektrarn,

Foto: Reuters
Foto: Reuters