Po raziskavi inštituta naj bi se nesreča zgodila zadnji teden septembra. Ob tem dodajajo, da stopnja onesnaženosti nima posledic na zdravje ljudi ali okolje. Pri IRSN-ju so navedli, da ne morejo točno določiti kraja sproščanja radioaktivnega materiala, ampak so na podlagi vremenskih razmer ugotovili, da območje leži južno od Urala. Po njihovih ugotovitvah naj ne bi šlo za nesrečo v jedrskem reaktorju, najverjetneje naj bi se nesreča zgodila v katerem izmed obratov, namenjenem bogatenju jedrskega goriva ali centrov za nuklearno medicino.
"Ruske oblasti so dejale, da ne vedo za morebitno nesrečo na svojem ozemlju," je dejal direktor inštituta Jean-Marc Peres. Dodal je, da bi raziskave lokacije pomenile le Rusijo in Kazahstan, z organi katerega inštitut še ni bil v stiku. Predstavnica ruskega ministrstva za krizne razmere je dejala, da zadeve ne more komentirati. Oblasti v Kazahstanu, prav tako tudi ne kazahstanskega veleposlaništva v Moskvi, pa niso mogli doseči.
Visoka raven rutenija-106
Po besedah Penesa so pri IRSN-ju in še nekaterih drugih inštitutih za jedrsko varnost v zadnjih tednih nad Evropo zaznali radioaktivno onesnaženje. Izmerili so visoko raven rutenija-106, radionuklida, ki je produkt deljenja atomov v jedrskem reaktorju in se v naravi ne pojavlja, saj je umetnega izvora. Po ocenah francoskega inštituta naj bi bila količina rutenija-106 med 100 in 300 terabekerelov. Če bi se takšna nesreča zgodila v Franciji, bi evakuirali ljudi do nekaj kilometrov od kraja nesreče.
Na začetku oktobra so nizke ravni rutenija-106 zaznali tudi v Sloveniji. Uprava RS za jedrsko varnost je sporočila, da so jih zaznali v Ljubljani in v okolici Maribora. Tedaj so dejali, da izvor radioaktivnosti ni znan, šlo pa je za zelo nizke ravni, ki nimajo, kot so dodali, nobenih okoljskih ali zdravstvenih posledic.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje