Proti pobudi za večjo suverenost državne zakonodaje "Švicarska zakonodaja na prvem mestu", s katero želijo pobudniki, ki imajo podporo desničarskih skupin, domačo zakonodajo postaviti nad mednarodno, je po delnih izidih radiotelevizije SRF glasovalo 67 odstotkov volivcev, 33 odstotkov je pobudo podprlo, poroča BBC.

Stranka švicarskega ljudstva (SVP) si že leta prizadeva rahljati vezi z Evropsko unijo. Pobudo za postavitev državne zakonodaje nad mednarodno je zagovarjala z večjo avtonomijo in krepitvijo nacionalne identitete.

Vendar so se proti ideji v kampanji združile vse preostale velike politične stranke, gospodarstveniki in skupine za človekove pravice, saj naj bi predlog škodil ugledu Švice v mednarodni skupnosti ter škodoval odnosom z EU-jem in Združenimi narodi. Proti pobudi se je izrekel tudi švicarski predsednik Alain Berset.

Zavrnili kravje rogove
Švicarji so sicer na referendumu odločali o več vprašanjih, tudi o kravjih rogovih. Volivci so po delnih izidih tesno, s 54 proti 46 odstotkom, zavrnili pobudo, naj kmetje, ki kravam rogov ne bodo odrezali, dobijo subvencijo.

V Švici ima le okoli 10 odstotkov krav rogove, druge jih imajo odrezane, pobudniki referenduma o "dostojanstvu živine" pa so prepričani, da gre za kruto prakso. Kmetje kravam rogove večinoma porežejo, češ da jih lahko tako več in varneje namestijo v hleve. Pobuda na referendumu ne poziva k prepovedi rezanja rogov, temveč terja ustavno dopolnilo, ki bi bilo podlaga za subvencije za kmete, ki bi kravam rogove pustili – sredstva pa bi lahko med drugim porabili za večje hleve.

Za pobudo stoji govedorejec Armin Capaul iz Jure, ki je po dolgotrajni kampanji brez politične podpore v Švici postal medijska zvezda. Kot je povedal, so ga k pobudi nagovorile njegove krave, s katerimi se redno pogovarja. "Vprašale so me, ali bi lahko nekaj storil zanje, ali bi jim lahko pomagal ohraniti rogove," je razkril. "Moramo spoštovati krave takšne, kot so. Pustite jim njihove rogove. Ko jih pogledate, vedno nosijo glavo pokonci in s ponosom. Ko jim odstranite rogove, pa so žalostne."

Upornik z razlogom?
70-letni Capaul, samooklicani upornik, je bil sprva tarča posmeha. Že leta 2010 je pisal kmetijskemu ministrstvu in tamkajšnje pristojne zaprosil, naj ohranitev rogov vključijo v strategijo zaščite živali. Nato se je obrnil na predstavnike ljudstva v obeh domovih švicarskega parlamenta, kjer mu je prav tako spodletelo.

Na koncu je referendumsko pobudo sprožil sam in v 18-mesečnem roku zbral skoraj 120.000 podpisov (potreboval bi jih 100.000), na svojo stran pa pridobil tudi organizacije za varstvo okolja in živali.

Pritegnil je tudi veliko medijsko pozornost, v javnosti pa se je razvila burna razprava – od vprašanje krutosti do živali do ekonomskih vidikov. Nekateri so tako poudarjali, da je rezanje rogov ključno, saj kmetom omogoča nastanitev več krav blizu skupaj, in to z manjšimi tveganji za poškodbe. A Capaul jim je skupaj s podporniki odgovarjal, da je ohranitev rogov prava stvar tako za krave kot za Švico.

"Rogovi so del krave ... tam je veliko krvi, več kot v pasjem repu, ki ga je prepovedano rezati," je med drugim pojasnjeval Capaul. Dodal pa je, da je "krava, na neki način, nacionalna žival", saj je njeno podobo moč videti vsepovsod, v Švici in na švicarskih proizvodih.

Švicarka vlada subvencijam za ohranitev rogov nasprotuje in trdi, da ni nobene študije, iz katere bi izhajalo, da se kravam ali kozam z obstoječo prakso "neproporcionalno škodi". Sindikat švicarskih kmetov je pri tem vprašanju ohranil nevtralnost, javnomnenjske raziskave pa si izida niso upale napovedati, saj je bilo volilno telo pri tem vprašanju skoraj razdeljeno. Pobuda mora za uspeh pridobiti podporo večine volivcev in več kot polovice 26 kantonov.

Za nadzor zavarovalnic
Švicarji so odločali tudi o popolnoma drugačnem vprašanju, ki zadeva nadzor zavarovalnic nad posamezniki oz. nad tem, ali ti zavarovalnice goljufajo. Volivci so s 67 odstotki glasov podprli zakonska dopolnila, ki določajo, kakšen nadzor smejo zavarovalnice izvajati. Med drugim lahko zavarovalnice zaposlijo detektive, ki pod drobnogled vzamejo primere domnevnih poskusov goljufije.

Vlada v Bernu je marca sprejela prenovljeni zakon, s katerim so zavarovalnice pri vohunjenju za zavarovanci pridobile veliko manevrskega prostora, in glede na ankete se mu v nedeljo obeta okoli 60-odstotna podpora. A pobudniki referenduma trdijo, da novi ukrepi ne preprečujejo resnih in neupravičenih posegov v zasebnost, poudarjajo pa tudi, da so prenovo zakonodaje izvedli na hitro in pod pritiskom lobistov zavarovalnic.

Do sprememb zakonodaje je sicer prišlo zaradi sodbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki je leta 2016 presodilo, da Švica v zakonodaji ni dovolj natančna, ko gre za vrste nadzora, ki ga dopušča. Švicarske zavarovalnice so predtem leta obširno vohunile za posamezniki, ki so jih sumile vlaganja lažnih zahtevkov za zavarovalnine.