Refrendum o prepovedi pesticidov je povzročil burno razpravo med okoljevasrtveniki in kmeti. Foto: Pixabay
Refrendum o prepovedi pesticidov je povzročil burno razpravo med okoljevasrtveniki in kmeti. Foto: Pixabay

Glede na projekcije je 61 odstotkov volivcev zavrnilo dve okoljski pobudi.

Na referendumu so volivci odločali o prepovedi uporabe pesticidov, s čimer bi lahko Švica postala prva evropska država brez sintetičnih pesticidov. V prvem predlogu z imenom Za Švico brez sintetičnih pesticidov so pobudniki predlagali, da se v desetih letih prepovedo sintetični pesticidi, prepovedali pa bi tudi uvoz pridelkov in druge hrane, pri katerih se uporabljajo takšni pesticidi.

V okviru drugega predloga z imenom Za čisto vodo in zdravo hrano pa bi bili do državnih subvencij upravičeni le tisti kmetje, ki ne uporabljajo pesticidov ali antibiotikov za zdravljenje bolnih živali. Omejili bi tudi količino tekočega gnoja na poljih.

Oba referendumska predloga, ki sta bila danes zavrnjena, sta povzročila veliko razburjenja in burne razprave med okoljevarstveniki in kmeti.

Na referendumu so odločali o več pobudah. Foto: Reuters
Na referendumu so odločali o več pobudah. Foto: Reuters

Švicarji za krepitev pooblastil policije

Zakon, ki vladi omogoča še naprej lažje odločanje glede ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 in glede posledic pandemije na družbo in gospodarstvo, pa je glede na projekcije podprlo 61 odstotkov udeležencev referenduma.

Prav tako so Švicarji s 57 odstotki podprli zakon o okrepitvi pooblastil policije v boju proti terorizmu. Zakon bo policiji omogočil preventivne akcije, ko se bodo soočili z morebitnimi teroristi. Med drugim to pomeni okrepljen nadzor in omejitev gibanja.

Na referendumu je bil tudi zakon, ki bi davčno politiko povezal z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 50 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Med drugim vključuje različne finančne spodbude. Izid tu je zelo tesen. Izidi referendumov bodo sicer znani do konca dneva.

Glede na neposredno demokratično ureditev v Švici, kjer živi 8,5 milijona ljudi, se vsakih nekaj mesecev državljani odpravljajo na referendume na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Glasujejo lahko o vsakem predlogu javnosti, ki zbere najmanj 100.000 podpisov. Za referendum o novih zakonih, ki jih je sprejel parlament, pa potrebujejo 50.000 podpisov.