Eden od vidnejših švicarskih zagovornikov ekološkega pristopa je vinogradnik Jean-Denis Perrochet, ki je s svojo družino začel le organske metode pridelave uporabljati že leta 2012. Pri Perrochetovih tako ne uporabljajo kemičnih pesticidov, herbicidov ali umetnih gnojil, ampak namesto tega posegajo po domačem kompostu, plevel pa odstranjujejo mehansko.

"Ustvarjamo na bolj zdrav način – to je prednost teh metod. Ne širimo strupov," je povedal za Deutsche Welle. "Prej, s sintetičnimi razpršili, si vedno imel občutek, da ni dobro ne za ljudi ne za okolje."

Perrochet priznava, da preskok na organsko zaplete in oteži že tako težko delo. A je prepričan, da lahko vsi kmetje živijo brez pesticidov. Zato je s somislečimi kolegi leta 2016 lansiral pobudo Za Švico brez umetnih pesticidov.

Pobuda je zbrala dovolj podpore, da je švicarski parlament za 13. junij razpisal referendum. Če bodo pobudniki uspešni, bo Švica prepovedala vse pesticide s snovmi, ki ne obstajajo v naravi, vključno za domače vrtnarjenje.

Trenutno ima ekološki certifikat šestina kmetij v Švici, število pa pospešeno raste, kažejo podatki organizacije Bio Suisse.

Pesticidi so v Švici predmet javnih razprav in polemik že kar nekaj časa, država pa je lani tudi prepovedala fungicid klorotalonil, potem ko ga je EU označil za potencialno grožnjo zdravju.

Ostri nasprotniki pobude

A velike zveze kmetov in lobisti, združeni pod sloganom Dvakrat ne ekstremnim agrikulturnim pobudam, ostro nasprotujejo kampanjam proti pesticidom. V pripravah na referendum agrokemična velikana Syngenta in Bayer prek spleta intenzivno promovirata koristi pesticidov, naj pobude zavrnejo, pa volivce poziva tudi švicarska vlada.

Če bo prepoved pesticidov sprejeta, bi to imelo resne posledice, vključno z upadom domače pridelave hrane, vrzel pa bi zapolnili uvoženi pridelki, cene pa bi narasle, je opozorila predstavnica sindikata švicarskih kmetov Sandra Helfenstein. "Ta sredstva se uporabljajo proti boleznim in zajedavcem. In ti ne bodo kar naenkrat izginili, ker nočemo več uporabljati pesticidov."

Kot je še poudarila, si agrikulturni sektor prizadeva zmanjšati odvisnost od pesticidov in v zadnjem desetletju je uporaba sintetičnih pesticidov v Švici upadla za 40 odstotkov.

In še: "Če bomo zaradi nižjih količin domačega pridelka morali več soje in koruze uvoziti iz Brazilije, bo izsekanega več deževnega gozda za obdelovalne površine. Težave bi se preprosto preselile na druge dele sveta."

Nejevoljni tudi kmetje

Nejevoljni glede predloga so tudi številni kmetje, ki pravijo, da imajo zaradi insektov, bolezni in vremena že tako težave s pridelavo povrtnine, prepoved pesticidov pa bi njihovo delo še otežila.

Intenzivno kmetovanje s pesticidi varuje rastline pred škodljivci in boleznimi, povečuje pridelek in omogoča, da je nahranjenih več ljudi kot kadar koli prej. A davek plačuje okolje. Pesticidi uničijo insekte tako neposredno kot posredno, saj pomorijo tudi plevel, s katerim se insekti hranijo. In ko upade delež insektov, upade tudi število ptic, ki se hranijo z njimi.

S škropljenjem se kemikalije tudi širijo v okolje, pronicajo v reke in podtalnice ter uničujejo floro in favno ob robovih obdelovalnih površin. Nekateri pesticidi naj bi tudi povzročali dolgotrajno škodo človeškemu zdravju. Raziskave kažejo, da kmetje pogosteje zbolijo za določeno vrsto bolezni – od Parkinsonove bolezni do raka.

Je mogoče popolnoma ukiniti pesticide?

Kljub temu se znanstveniki sprašujejo, ali je res mogoče popolnoma ukiniti vse sintetične pesticide in jih nadomestiti z alternativami – pri sadjarjih in vinogradnikih naj bi bilo to lažje, medtem ko naj bi bilo za pridelke, kot so sladkorna pesa, koruza in oljna repica, skoraj popolnoma nemogoče.

Ker ekološko kmetovanje daje v povprečju za 15 odstotkov manj pridelka, bi obrat na popolnoma ekološko pridelavo zahteval več površine za isto količino pridelka, navaja analiza revije Nature.

Javnomnenjske ankete mesec dni pred referendumom kažejo, da ima referendum bolj malo možnosti, da uspe, a aktivisti upajo, da bo javna razprava, ki referendum spremlja, vsaj spodbudila kmete k razmisleku in pospešila vzpon ekološkega kmetovanja, še navaja Deutsche Welle.