Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v poročilu kritična do trenutnih politik testiranja, sledenja in izolacije okužb v Evropi, ugotavlja pa tudi slabosti evropskih zdravstvenih sistemov.

Generalni sekretar Angel Gurria je prepričan, da morajo države okrepiti podporo zdravstvenemu sektorju in delavcem ter razširiti obseg in učinkovitost testiranj, sledenja in izolacije okužb. Kljub pozitivnim informacijam o razvoju cepiva izpostavlja, da je boj s pandemijo maraton, in ne tek na kratke proge.

Poročilo ugotavlja, da je bilo le malo evropskih držav, kot sta Norveška in Finska, sposobnih bolje zajeziti širjenje okužb, deloma zaradi manjše gostote prebivalstva, pa tudi zaradi večje pripravljenosti ter hitrih in učinkovitih strategij testiranja in sledenja okužbam ter večjega zaupanja in sodelovanja državljanov pri vladnih pravilih in priporočilih.

Zunaj Evrope so štiri članice OECD-ja – Južna Koreja, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija – uspešno nadzirale epidemijo. Te države so hitro uvedle učinkovite politike testiranja, sledenja in izolacije okužb. Zanje sta prav tako značilni zaupanje ljudi in upoštevanje ukrepov.

Strožji ukrepi zaradi premalo učinkovitega sledenja okužbam

"Večina držav je le stežka povečala zmogljivosti za testiranje, kar je omejilo učinkovitost testiranja, sledenja in ugotavljanja okužb. Tako so ostale z malo možnostmi za zajezitev širjenja okužb v prvem valu pandemije, zaradi česar so morale uvesti strožje karantenske ukrepe," so zapisali v poročilu.

Kot uspešne ukrepe so izpostavili prepoved večjih zborovanj, delo od doma velikega dela prebivalstva in uporabo zaščitnih mask, pa tudi omejitev ljudi v restavracijah, trgovinah in drugih zaprtih javnih prostorih.

OECD izpostavlja, da je bilo pomanjkanje zdravstvenega osebja veliko resnejša težava kot razpoložljive postelje v bolnišnicah, ki jih je mogoče hitro vzpostaviti, za usposabljanje zdravstvenih delavcev pa je potreben čas.

Zmogljivosti zdravstvenih sistemov po Evropi se ob tem bližajo svojim mejam. V Franciji je že deset dni zasedenih več kot 95 odstotkov zmogljivosti na oddelkih za intenzivno nego, v Švici pa so ti oddelki popolnoma zasedeni, poroča STA.

Pandemija je bolj prizadela starejše, revnejše in etnične manjšine, tudi zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih ustanov. Med prvim valom pandemije je bilo med smrtnimi žrtvami 90 odstotkov starejših od 60 let, polovica ali več pa med ljudmi v domovih za starejše, še navaja poročilo.

• V Avstriji "stagnacija na dramatično visoki ravni"

V zadnjem dnevu so v Avstriji z 31.316 testiranji potrdili skoraj 6995 novih okužb z novim koronavirusom, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 22 odstotkov testov. Umrlo je 62 bolnikov s covidom-19, dan prej več kot 100.

Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober je ocenil, da število dnevnih okužb pomeni "stagnacijo na dramatično visoki ravni". "Prihodnja dva tedna bosta ključna za naše bolnišnične oddelke za intenzivno nego. Z intenzivnim znižanjem stikov lahko vsi pomagamo," je pozval avstrijski minister za zdravje.

Po podatkih avstrijskih ministrstev za zdravje in notranje zadeve je v tamkajšnjih bolnišnicah trenutno 4614 covidnih bolnikov, kar je 22 več kot v sredo. Število bolnikov na intenzivni negi je medtem od srede naraslo samo za enega, in sicer na 683.

Število aktivnih primerov okužbe je v zadnjem dnevu naraslo za 130 na 77.026. Tako to število že od 13. novembra ostaja na okoli 77.000, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Skupaj so doslej potrdili 228.683 okužb z novim koronavirusom.

• Na Hrvaškem umrlo 49 bolnikov s covidom

Na Hrvaškem so v zadnjem dnevu ob opravljenih 8770 testih potrdili 3164 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 49 bolnikov s covidom-19, kar je največ doslej.

V zadnjem dnevu je bilo sicer nekoliko manj okuženih kot dan prej, ko so v državi potrdili rekordnih 3251 okužb, vendar je bilo hkrati tudi večje kot pred tednom dni, ko so jih našteli 3082.

Največ novih okužb so potrdili na območju Zagreba, 569. V Primorsko-goranski županiji so potrdili rekordnih 287, v Istrski županiji 74.

Na Hrvaškem je trenutno 17.814 aktivnih okužb, v bolnišnicah zdravijo 1994 bolnikov, medicinske ventilatorje potrebujejo 204 bolniki. Od 25. februarja, ko so zaznali prvi primer okuženega, so v državi potrdili skoraj 93.900 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 1200 ljudi s covidom-19, okrevalo pa jih je 74.865. V sosednji državi so skupno opravili več kot 649.550 testov.

Napovedujejo nove ukrepe

Hrvaški premier Andrej Plenković je napovedal, da bodo zaradi resnega stanja v državi poostrili epidemiološke ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je potrdil, da bo nacionalni štab civilne zaščite do konca tedna sprejel dodatne ukrepe.

Božinović je pojasnil, da se bodo poostreni ukrepi nanašali na omejitev zbiranja ljudi na javnih mestih, delovni čas gostinskih lokalov in obvezno delo od doma ter delo v izmenah. Opozoril je, da družabni dogodki predstavljajo največjo nevarnost za širjenje okužb, ob tem pa prebivalce znova pozval, naj pravila spoštujejo.

• Tretji zaporedni dan rekordnih številk v Srbiji

V Srbiji tretji dan zapored poročajo o rekordnem številu dnevnih okužb in smrti zaradi covida-19. Zadnji dan so potrdili 6109 okužb, število od začetka pandemije se je povzpelo nad 100.000. Umrlo je 29 ljudi, skupno 1110. Hospitaliziranih je 5589 bolnikov s covidom-19, pomoč medicinskega ventilatorja potrebuje 186 ljudi.

• Zmanjšanje v BiH-u

V Bosni in Hercegovini danes poročajo o manj okužbah kot v preteklih dneh. Zadnji dan so jih potrdili 1180. Je pa število umrlih covidnih bolnikov še vedno visoko, saj jih je v zadnjem dnevu umrlo 64. V zadnjem tednu so na 100.000 prebivalcev potrdili 266 okužb.

• Severna Makedonija uvaja izredne razmere

V Severni Makedoniji namerava vlada zaradi naraščanja okužb za 30 dni razglasiti krizne razmere. Razglasitev kriznih razmer omogoča pomoč vojske policiji in zdravstvenim oblastem, pa tudi vključitev zasebnih zdravstvenih ustanov in bolnišnic v boj proti virusu. Ne pomeni pa še omejitve gibanja ali uvedbe policijske ure.

V sredo so poročali o 1406 novih okužbah in smrti 21 bolnikov. Od začetka epidemije so potrdili 50.015 okužb, umrlo je 1397 bolnikov.

Makedonski minister za zdravje Venko Filipče je opozoril, da so pred kritičnim obdobjem in da bodo potrebovali dodatne postelje za covidne bolnike, ki jih je zdaj po državi v bolnišnicah 1258.

• Italijanski premier vidi pozitivne signale ukrepov

V Italiji so v zadnjem dnevu potrdili 36.176 okužb. Umrlo je manj bolnikov s covidom-19, 653. Dan prej 753. Skupno so v zadnjih 24 urah opravili 250.186 testov. Pozitivnih je bilo 14,5 odstotka testov, je danes sporočilo italijansko ministrstvo za zdravje.

V bolnišnicah se zdravi 33.610 ljudi, v zadnjem dnevu so jih hospitalizirali 106. Na oddelkih intenzivne nege se trenutno zdravi 3712 bolnikov, kar je 42 več kot dan prej, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Italijanski premier Giuseppe Conte je ocenil, da ukrepi, ki jih je sprejela vlada za zajezitev okužb, žanjejo prve rezultate. "Zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli, je že nekaj pozitivnih signalov," je dejal in izrazil pripravljenost na pogovore z deželami o 21 parametrih za uvrstitev dežel po semaforskem sistemu med zelene, oranžne in rdeče glede na tveganje za okužbo. Predsedniki italijanskih dežel želijo znižanje parametrov na pet. Zadnjo besedo bodo po njegovem mnenju sicer imeli strokovnjaki.

• V Rusiji rekordni števili okužb in smrti

V Rusiji so našteli največ mrtvih s covidom-19 v enem dnevu, in sicer 463, in največ okužb z novim koronavirusom v 24 urah – 23.610.

Ruske oblasti so zaradi teh podatkov zaskrbljene, vendar pa za zdaj še ne razmišljajo o ponovni ustavitvi javnega življenja, za katero so se odločili v drugih evropskih državah. Položaj pa je skrb vzbujajoč in je glavna prioriteta predsednika Vladimirja Putina, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Veliko okužb in manj smrti

V državi s 145 milijoni prebivalcev so doslej po uradnih podatkih našteli 2,02 milijona okužb z novim koronavirusom, kar Rusijo postavlja na peto mestu na svetu. Po drugi strani pa je s skupno 34.850 potrjenimi smrtmi ljudi s covidom-19 precej nizko na seznamu, zaradi česar posamezni strokovnjaki domnevajo, da oblasti dejansko stanje prikrivajo.

Ruski statistični urad je na primer ta mesec objavil podatke, ki kažejo, da je od marca do septembra letos v tej državi umrlo 117.000 ljudi več kot v enakem obdobju leto prej. To naj bi nakazovalo na možnost, da je število umrlih s covidom-19 višje.

Putin je priznal, da se nekatere pokrajine spopadajo s težavami v zdravstvu, zlasti s pomanjkanjem zdravil, vendar pa je zagotovil, da imajo položaj pod nadzorom. Minister za zdravstvo Mihail Muraško je sporočil, da je trenutno zasedenih 84 odstotkov postelj, ki so jih v bolnišnicah namenili covidnim bolnikom.

Rusija sicer upa, da se bo drugi vsedržavni karanteni izognila s pospešeno proizvodnjo cepiva. Za zdaj so v državi registrirali dve cepivi, za kateri je Putin napovedal, da bosta kmalu na voljo širši javnosti. Ruska cepiva so sicer prestala dve fazi testiranj, ne pa tudi tretje faze z množičnim testiranjem prostovoljcev.

• V Estoniji rekordnih 414 novih okužb

V Estoniji z 1,3 milijona prebivalcev so v zadnjem dnevu potrdili 414 novih okužb, kar je največ od začetka pandemije. Več kot polovico okužb so potrdili v prestolnici Talin in okolici, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tiskovna predstavnica pristojnih oblasti Eike Kingsepp je ocenila, da je večje število okužb posledica večjega števila testiranj. Dosedanji rekord je znašal 374 dnevnih okužb. Skupno so potrdili 8715 okužb, umrlo je 86 bolnikov s covidom-19.