Kot je dejal, je Nato "zdaj precej močnejši kot pred dvema dnevoma". Poudaril je, da je kolegom povedal, kako zelo nesrečen je zaradi preskromnih obrambnih proračunov zaveznic, nato so precej okrepile svoje zaveze. "Odnos do ZDA ni bil pošten, a zdaj je," je dodal.

Poudaril je, da so zaveznice obljubile, da bodo za obrambo namenile več in hitreje, pri čemer je omenil znesek 33 milijard dolarjev. Prvi dan vrha je ameriški predsednik pozval članice zveze, naj se zavežejo, da bodo za vojske namenili najmanj štiri odstotke bruto domačega proizvoda. Tudi same ZDA ne namenjajo tolikšnega deleža BDP-ja za vojsko. Zdaj velja za cilj doseči dvoodstoten delež BDP-ja za vojsko.

Trump zagrozil z izstopom iz zavezništva
Trump je na vrhu sicer zagrozil z izstopom ZDA iz zavezništva, če ne bodo preostale zaveznice takoj okrepile vojaških izdatkov, poročajo nemški mediji na podlagi virov, blizu pogovorom na vrhu zavezništva v Bruslju. Po srečanju pa je Trump dejal, da verjame v Nato in da je "trenutno nepotrebno" razmišljati o izstopu iz njega. Dodal je, da bi lahko izstop ZDA iz zveze verjetno lahko odredil tudi brez strinjanja kongresa.

Tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot nemška kanclerka Angela Merkel sta zanikala, da bi Trump med dvostranskimi ali večstranskimi pogovori na vrhu Nata v Bruslju kdaj koli dejal, da bi ZDA lahko izstopile iz zavezništva. Macron je poudaril, da je Nato po vrhu še močnejši, saj je Trump znova potrdil zavezanost močnemu Natu. Merklova je dodala, da je Trump spregovoril tudi o tem, da se mora v zvezi spremeniti deljenje bremena. "Bila sem jasna, tudi drugi so bili, da smo na tej poti," kanclerko navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Kremelj: Trump zapleta prihajajoči vrh ZDA-Rusija
Vrh Nata je bil po besedah ameriškega predsednika Trumpa "fantastično srečanje". Znova je poudaril dober odnos ZDA z Nemčijo, ki jo je prvi dan močno kritiziral zaradi njenega sodelovanja z Rusijo na področju dobave plina. Ponovil je, da ne mara plinovoda Severni tok 2, ob tem pa pripomnil, da če bi vsi imeli boljši odnos z Rusijo, tudi ta plinovod ne bi bil več problem. Za Nemčijo je Trump še dodal, da je "ujetnica" Rusije, rekoč, da gre za "nelojalno konkurenco".

Na njegove besede se je že odzval Kremelj, ki ugotavlja, da bi Trumpove opazke lahko "zapletle" prihajajoči vrh ZDA in Rusije. "Že prej smo povedali, da to ocenjujemo kot nelojalno konkurenco, saj gre za poskus prisile evropskih kupcev k nakupu dražjega utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih držav," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Severni tok 1 in 2 sta povsem trgovinska projekta, ki ustrezata interesom dobaviteljev zemeljskega plina in njihovih kupcev v Zahodni Evropi," je dodal in poudaril, da je "Rusija več desetletij dokazovala in še vedno dokazuje, da je zanesljiv porok energetske varnosti Evrope". Kot še dodaja Kremelj, plinovod Severni tok 2 ne bo povzročil nemške odvisnosti od Rusije, temveč bo postal temelj stabilnosti.

Stoltenberg: Po iskreni razpravi s Trumpom je Nato močnejši
Vrh Nata v Bruslju je kot "zelo dober" ocenil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, češ so vse zaveznice zelo jasno slišale sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Razumemo, da ta ameriški predsednik zelo resno misli glede obrambnih izdatkov, in to ima jasen učinek," je poudaril generalni sekretar in spomnil, da zaveznice po letih rezanja milijard zdaj milijarde dodajajo.

Odkar je predsednik Trump prevzel položaj, so evropske zaveznice in Kanada dodale 41 milijard dolarjev v obrambne proračune, vse so se zavezale k znatnemu povečanju. "Zaradi močne vodilne vloge predsednika Trumpa obstaja zdaj novo zavedanje o nujnosti glede obrambnih izdatkov," je še dodal Stoltenberg in pojasnil, da so se danes vse zaveznice strinjale, da bodo okrepile prizadevanja.

Vse zaveznice so po besedah generalnega sekretarja zavezane Natu, ker je ta dober za Evropo in za Severno Ameriko. Svetovni vojni in hladna vojna so pokazale, da smo skupaj močnejši, je dejal. Ob tem je znova spomnil, da je Nato doslej peti člen o skupni obrambi, ki v primeru napada na eno članico vse zavezuje k pomoči napadeni zaveznici, sprožil le enkrat: po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA. Konkretno je to pomenilo, da se je na sto tisoče evropskih in kanadskih vojakov bojevalo z ramo ob rami z Američani v Afganistanu in da jih je več kot tisoč plačalo z življenjem, je še spomnil Stoltenberg.

Drugi dan posvečen tudi Afganistanu
Na vrhu so govorili tudi o Afganistanu. V Bruselj je prišel tudi afganistanski predsednik Ašraf Gani. Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bodo v Afganistan poslali dodatnih 400 britanskih vojakov, ki sicer ne bodo imeli bojne vloge. ZDA so že septembra lani za 3.000 povečale število svojih vojakov. V Afganistanu je tako okoli 15.000 ameriških vojakov.

Nato je bojne operacije uradno končal leta 2014, svojo vlogo pa je prepustil afganistanski vojski. Od takrat so talibani povečali ozemlje, nad katerim imajo nadzor. BBC poroča, da so talibani odkrito navzoči na 70 odstotkih ozemlja Afganistana, prevzeli pa naj bi ga še več.