Turški zakonodajalci so vstop Finske v zavezništvo podprli soglasno, potem ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan pred dvema tednoma napovedal, da se bo to zgodilo. "Ta večer izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali Finski," je pred glasovanjem dejal poslanec vladajoče turške stranke Akif Cagatay Kilic.

Finski predsednik Sauli Niinisto se je že zahvalil članicam Nata za podporo Finski pri njenem vstopu v zvezo. "Vsem se zahvaljujem za zaupanje in podporo. Finska bo močna in sposobna zaveznica, zavezana varnosti zavezništva," je Niinisto sporočil v izjavi, objavljeni na Twitterju, in dodal, da je njegova država pripravljena na članstvo. Ob tem je izrazil upanje, da bi v zvezi čim prej pozdravili tudi sosednjo Švedsko.

Na ratifikacijo se je odzvala tudi finska premierka Sanna Marin. "Kot zavezniki bomo dajali in prejemali varnost. Branili bomo drug drugega. Finska zdaj in v prihodnosti stoji ob strani Švedski ter podpira njeno prošnjo," je zapisala na Twitterju.

Po turški odobritvi bo Finska, ki ima 1300 kilometrov dolgo mejo z Rusijo, po nekaj tehničnih korakih postala 31. članica zveze Nato. Postopek naj bi bil končan že prihodnji teden, kar je rekordno hitro. Dolžina neposrednega stika Rusije z Natom se bo z vstopom Finske tako skoraj podvojila.

Stoltenberg: Natova družina bo močnejša

Eden od potrebnih korakov za vstop Finske je tudi ta, da Turčija ameriško zunanje ministrstvo v Washingtonu, ki je depozitar Severnoatlantske pogodbe, uradno obvesti o ratifikaciji vstopa Finske. Prvi mož Nata Jens Stoltenberg bo nato Finsko uradno povabil k pristopu k Severnoatlantski pogodbi. Ko bodo Helsinki to sprejeli in potrebne ratifikacijske listine o pristopu zavezništvu predložili ameriškemu State Departmentu, bo država s tem tudi uradno postala 31. članica zveze.

"Pozdravljam glasovanje (...) za dokončanje ratifikacije pristopa Finske. S tem bo celotna Natova družina močnejša in varnejša," je po ratifikaciji vstopa Finske v turškem parlamentu tvitnil Stoltenberg.

Erdogan je januarja prvič nakazal bolj naklonjeno stališče do članstva Finske.

Finska in Švedska sta se za vstop v zvezo Nato odločili lani maja zaradi ruskega napada na Ukrajino. Večina članic zveze Nato je bila nad tem navdušena, pomisleke sta imeli le Turčija in Madžarska, ki je pristop Finske ratificirala v ponedeljek.

Bo Švedska vstopila v Nato do julija?

Finsko članstvo v Natu je v ponedeljek ratificiral tudi madžarski parlament. Po pričakovanjih bodo vstop Švedske potrdili na tekočem zasedanju parlamenta, ki traja do 15. junija. Madžarska pod vodstvom Vladimirju Putinu naklonjenega Viktorja Orbana pri tem vprašanju izkorišča priložnost in Švedski vrača udarec zaradi kritik na račun Orbanove Madžarske. Turčija pa ima s Švedsko problem zaradi Kurdov, ki so si tam našli zatočišče pred turškim preganjanjem. Erdogan zahteva, da Švedska izroči več deset Kurdov, ki jih v Turčiji obravnavajo kot teroriste ter ljudi, za katere Erdogan trdi, da so povezani z državnim udarom leta 2016.

Švedska še vedno upa, da se bo do julijskega vrha zveze Nato lahko pridružila zavezništvu. Madžarska naj bi njeno pristopno pogodbo ratificirala do sredine junija, Turčija pa morda po volitvah letos maja.

Nato je bil ustanovljen kot protiutež Sovjetski zvezi na začetku hladne vojne, ki se je začela takoj po zmagi zaveznikov nad nacistično Nemčijo. Po propadu komunizma na vzhodu Evrope in razpadu Sovjetske zveze so se nove demokratične države zaradi negativnih izkušenj s prevlado Moskve želele pridružiti zahodnemu zavezništvu, ki se je tako počasi vse bolj širilo proti Rusiji.

Z vstopom Finske in pozneje tudi Švedske bo Nato v večini zagospodaril nad Baltskim morjem in okrepil še svoje severno krilo, saj sta tako finska kot švedska vojska dobro opremljeni in izurjeni.