"Vrnitev terorista PKK-ja je začetek, ki kaže na švedsko iskrenost. Upamo, da bodo sledile nove izročitve," je za turško državno televizijo TRT povedal pravosodni minister Bekir Bozdag.

Švedska je v petek v Turčijo izgnala Mahmuta Tata, ki je v Turčiji obsojen na šest let in deset mesecev zapora zaradi članstva v PKK-ju, organizaciji, ki jo Ankara in Evropska unija opredeljujeta kot teroristično in je v Turčiji prepovedana. To je bila prva takšna poteza Švedske, odkar je s Turčijo podpisala memorandum, ki vključuje ukrepe proti PKK-ju in izročanje njenih članov.

Tat je na Švedsko prispel leta 2015, vendar mu azila niso odobrili. Švedska policija ga je v petek prijela in ga v Turčijo prepeljala z letalom. V Carigradu je že stopil pred sodnike, ki so ga poslali v zapor na prestajanje kazni.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v zavezništvu. Voditelji Nata so ju nato na junijskem vrhu uradno povabili v članstvo in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki pa ju morajo zdaj ratificirati vse države članice.

Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament, toda Turčija ratifikacijo pogojuje z več zahtevami. Med drugim zahteva, da ji državi izročata člane ali simpatizerje PKK-ja in tiste, ki so blizu gibanju islamskega klerika Fethulaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016.

V finskem parlamentu uradni predlog za članstvo v Natu

Finska vlada je danes parlamentu predložila uradni predlog za vstop v zvezo Nato, je sporočil finski zunanji minister Pekka Haavisto. Predlog je bil pripravljen po pregledu približno 1600 odzivov na prvotni načrt.

Predlog priporoča ratifikacijo severnoatlantske pogodbe in ottavskega sporazuma, dveh dokumentov, ki predstavljata jedro zavezništva 30 članic. Vlada je poslancem sporočila, da podpis obeh pogodb ne bo posegel v finsko suverenost ali ji preprečil sodelovanja v mednarodnih zadevah.

Finski zakonodajalci bodo lahko predlog preučevali, dokler pristopnega protokola ne ratificirajo vse članice Nata. Šele takrat pa bo finski predsednik Sauli Niinisto lahko sprejel končno odločitev o pridružitvi vojaškemu zavezništvu.