CHP je glede na začasne rezultate po 98 odstotkih preštetih glasov s 37,6 odstotka podpore postal najmočnejša sila v državi, Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa je zbrala 35,7 odstotka glasov, poroča turška tiskovna agencija Anadolu.

Če bodo rezultate potrdili, bo to prvič od leta 2002, da AKP ne bo najmočnejša sila v državi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rezultat je precejšen udarec za Erdogana, ki je upal na ponovni prevzem oblasti v Carigradu in Ankari manj kot leto dni po tem, ko se je začel njegov tretji predsedniški mandat.

Erdogan je vodil kampanjo v 16-milijonskem Carigradu, kjer je odraščal in postal župan, a zmagal je Ekrem Imamoglu (CHP), ki je postal župan leta 2019. Po skoraj vseh preštetih glasovih je Imamoglu zmagal z 51 odstotki, AKP-jev kandidat Murat Kurum je prejel 40 odstotkov.

V Carigradu živi petina prebivalstva Turčije. Pred petimi leti je Imamoglu s podporo drugih opozicijskih strank končal večletno vladavino AKP-ja v mestu. A enotnost takratne opozicije je razpadla po lanskem porazu na predsedniških volitvah in AKP je upal na letošnji prevzem oblasti v mestu. A vladajoča stranka v državi se ni mogla otresti gospodarske krize in visoke inflacije.

V glavnem mestu Ankara je imel opozicijski kandidat Mansur Yavas že po manj kot polovici preštetih glasov tako veliko prednost pred tekmecem, da je razglasil zmago.

CHP je zmagal tudi v drugih večjih turških mestih, vključno z Izmirjem, Burso, Adano in Antalyo.

Volilna komisija je danes sporočila, da je glede na začasne rezultate CHP osvojil 35 od 81 županskih položajev, AKP pa 24.

CHP je prevzel oblast v velikem delu zahodne, južne in severne Turčije, oblast v velikem delu jugovzhoda pa je prevzela prokurdska stranka DEM, naslednica Ljudske demokratske stranke HDP.

AKP je medtem še naprej dominanten v osrednji Turčiji, uspešen je bil tudi na jugovzhodnih območjih, ki jih je februarja 2023 prizadel uničujoč potres.

Erdogan: To ni konec, ampak prelomnica

70-letni Erdogan je priznal, da se na volitvah niso odrezali, kot so upali, a privržencem je v Ankari dejal, da to "ne predstavlja konca, ampak prelomnico".

"Na žalost nismo dosegli rezultatov, ki smo si jih želeli," je dejal Erdogan podpornikom. "Seveda bomo spoštovali odločitev države. Izogibali se bomo trmoglavosti, delovanju proti nacionalni volji in dvomu o moči naroda," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Med volilno kampanjo je Erdogan dejal, da bo to njegova zadnja, saj se mu predsedniški mandat izteče leta 2028. Kritiki pa menijo, da bi ga zmaga na volitvah spodbudila, da spremeni ustavo in si omogoči potegovanje za nov mandat. Po tokratnem porazu se zdi to malo verjetno.

Na drugi strani pa so bile volitve velik uspeh za vodjo CHP-ja Özgürja Özela, ki je dejal, da so se volivci odločili za spremembe. "Želijo odpreti vrata za novo politično vzdušje v državi," je dejal.