Proti zakonu so potekali številni protesti. Foto: Reuters
Proti zakonu so potekali številni protesti. Foto: Reuters

Sporni člen je del predloga zakona o dobrobiti živali. O drugih členih zakona parlament še razpravlja in bo o njih predvidoma glasoval v prihodnjih dneh.

Na obravnavi člena v pristojnem parlamentarnem odboru so poslanci pojem evtanazije sicer črtali iz predloga zakona, a ga je vlada nato zopet umestila vanj. Vlada trdi, da je tovrsten zakonski predpis nujen, saj naj bi preprečil napade potepuških psov na ljudi in zajezil širjenje stekline.

Člen predvideva tudi množična zajetja potepuških psov, ki bi jih lahko namestili v zavetišča in jih dali v posvojitev. Kritiki zakonskega člena iz vrst opozicije in aktivističnih organizacij pa poudarjajo, da se država ne sme in ne more zanašati na zavetišča in možnosti posvojitev zaradi omejenih nastanitvenih kapacitet v zavetiščih. V Turčiji naj bi po nekaterih ocenah sicer živeli štirje milijoni potepuških psov.

Sprejemanje spornega člena o evtanaziji potepuških psov je sprožilo tudi proteste zagovornikov pravic živali. Opozicijski poslanci pa so si v nedeljo ob začetku razprave o členu v parlamentu v znak protesta proti členu nadeli bele rokavice z umetno krvjo. Aktivisti namesto množičnih usmrtitev psov zagovarjajo sterilizacijsko kampanjo.

Nekatere opozicijske stranke zakonskemu predlogu ostro nasprotujejo, saj trdijo, da živali obravnava kot
Nekatere opozicijske stranke zakonskemu predlogu ostro nasprotujejo, saj trdijo, da živali obravnava kot "blago, ki se ga je treba znebiti", namesto da bi se posvetili izboljšanju življenjskih razmer za pse in pravicam živali. Foto: Reuters

Pred obravnavo zakona v parlamentu je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal, da so potepuški psi v Turčiji "težava, s kakršno se ne spopadajo v nobeni drugi civilizirani državi". Erdogan je zakonski člen utemeljil tudi z željo po varnejših ulicah.

Opozicijska Republikanska stranka (CHP), iz katere prihajajo župani največjih turških mest, je sporočila, da njeni župani zakonskega člena ne bodo upoštevali. Vlada pa je županom, ki člena ne bodo spoštovali, zagrozila s kazenskim pregonom.

Potepuški psi so v Turčiji sicer precej sporna tema, saj je kolektivni spomin na tako imenovani "pokol psov" na otoku Hayirsizada še vedno živ. Leta 1910 so takratne osmanske oblasti v Carigradu namreč zajele več kot 60.000 potepuških psov in jih z ladjo prepeljale na skalnati otok Hayirsizada, enega od Prinčevih otokov vzdolž azijske obale Carigrada. Vsi potepuški psi so zaradi pomanjkanja hrane poginili. Nekaj mesecev pozneje je Bosporsko ožino stresel močan potres, ki je bil po ljudskem verovanju "božja kazen za pokol psov".