Eden od Rupnikovih mozaikov. Foto: Rok Omahen
Eden od Rupnikovih mozaikov. Foto: Rok Omahen

Oče Rupnik, katerega mozaiki krasijo okoli 200 cerkva in kapel v Vatikanu ter po svetu, je bil zaradi obtožb lani izključen iz jezuitskega reda.

Okoli 20 ljudi, večinoma nekdanjih redovnic, ga je obtožilo vrste zlorab, tako iz časa, ko je bil še duhovni vodja redovniške skupnosti v Sloveniji v 90. letih, kot tudi po njegovi selitvi v Rim, kjer se je udejstvoval kot umetnik. Rupnik ni komentiral obtožb, ki jih je jezuitski red označil za "zelo kredibilne".

Pet žensk, ki so Rupnika obtožile spolnega in psihološkega nasilja, je pozvalo škofe po vsem svetu, naj umaknejo njegove mozaike iz cerkva, da bi se tako ognili žaljenju čustev vernikov.

"Iz dušnopastirske previdnosti bi bilo pametno, da se ne razkazuje umetniških del, saj bi to lahko nakazovalo na subtilno zagovarjanje tistih, obtoženih zlorab," je v pismu vatikanskim predstavnikom zapisal kardinal O'Malley, predsednik papeške komisije za zaščito mladoletnikov. "Ne smemo poslati sporočila, da Sveti sedež ignorira psihične stiske, ki jih trpi toliko žrtev."

O'Malley je pismo poslal v sredo, objavljeno pa je bilo danes po tem, ko je odvetnica, ki zastopa nekatere od domnevnih žrtev patra Rupnika, izrazila pomisleke glede tega, kako primerno je še razkazovati Rupnikova dela.

V pismu, ki ga je v imenu petih domnevnih žrtev podpisala njihova odvetnica Laura Sgro, so redovnice zahtevale, da ne glede na umetniško vrednost njegovih mozaikov ne uporabljajo v cerkvenih prostorih. Poudarile so, da je razstavljanje Rupnikovih mozaikov v bogoslužnih prostorih neprimerno in da ponovno travmatizira žrtve, ki se morajo vsak dan spopadati s psihološkimi posledicami, ki jim jih je povzročila zloraba.

Marko Rupnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Marko Rupnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

"Poleg tega se je izkazalo, da je med izdelavo nekaterih mozaikov vsaj eno nuno spolno nadlegoval celo na odru, medtem ko je sodelovala pri nameščanju mozaika. Druge nune pa so pripovedovale, da jih je zlorabil med poziranjem za dela, ki so prav tako razstavljena na svetih krajih," med drugim piše v pismih, ki so jih poslale več kot 80 škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih 230 mozaikov.

Rupnikovi mozaiki so tudi v romarskih središčih, kot sta Lurd in Fatima, pa tudi v Vatikanu.

Redovnice so izpostavile še, da ne pričakujejo uničenja mozaikov, temveč da jih v znak spoštovanja do žrtev in samih svetih prostorov umaknejo. To po navedbah AP-ja sicer ne bi bilo enostavno, saj nekateri prekrivajo celotne fasade ali notranjost bazilik.

Tiskovni predstavnik o "lučanju kamnov"

Direktor vatikanskega urada za komuniciranje Paolo Ruffini je nasprotoval umiku Rupnikovih del, češ da to ni pravi način za pomoč žrtvam. "Mislim, da nam ni treba lučati kamnov in misliti, da se s tem lahko kdo zaceli," je dejal Ruffini prejšnji teden na konferenci katoliških medijev. "Krščanska vera nam govori drugače."

Kljub temu nekatere škofje razmišljajo o odstranitvi mozaikov, vključno v Lurdu, kjer Rupnikov mozaik krasi fasado bazilike Naše gospe rožnega venca.

Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih spolno in psihično zlorabil, vendar je dikasterij za nauk vere v Vatikanu po preiskavi odločil, da so obtožbe zoper Rupnika zastarale.

Tri žrtve so iz Italije, Francije in Slovenije, za dve pa ni znano, od kod sta.

Potem ko so Rupnika junija lani iz jezuitskega reda izključili, je papež Frančišek oktobra dikasterij za nauk vere zaprosil, naj pregleda Rupnikov primer, in se odločil, da odpravi zastaralni rok ter s tem omogoči preiskavo.