"Imamo resne izgube, vendar so izgube Rusov veliko veliko večje ... imajo ogromne izgube," je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič, ki pa ni navedel podrobnosti.

Po ocenah zahodnih predstavnikov je Rusija utrpela manj žrtev, potem ko je zmanjšala obseg invazije, vendar so številke še vedno "precej visoke".

Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so sporočili, da Rusija z raketami, topništvom, minometi in letali napada vzdolž celotne frontne linije v vzhodni regiji Doneck. V ukrajinskem generalštabu so pojasnili, da ruske sile obstreljujejo položaje vzdolž stične črte, da bi preprečile prerazporejanje ukrajinskih sil.

Po ocenah neimenovanega ameriškega predstavnika sicer Rusija zamuja s cilji ofenzive na vzhodu Ukrajine.

Rusija je svoje sile že pred tedni umaknila z območja Kijeva in ofenzivo osredinila na vzhodno pokrajino Doneški bazen in jug države.

Na jugu je ruska vojska obstreljevala Mikolajiv, pri čemer je bilo poškodovanih več deset domov, avtomobilov in trgovin, so sporočile regionalne ukrajinske vojaške oblasti. O eksplozijah so poročali tudi iz Odese, vendar so lokalne enote zračne obrambe obvladale razmere.

Nadaljevanje bombnih napadov na cilje v Ukrajini je potrdil tudi tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. "Taktično letalstvo ruskih oboroženih sil je obstreljevalo 76 vojaških ciljev," je dejal in dodal, da sta bili zadeti dve skladišči streliva ter več vojaških skupin in konvojev, pri čemer naj bi padlo 320 ukrajinskih vojakov.

V napadu na Kijev umrla novinarka

Ukrajinsko prestolnico Kijev sta med obiskom generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa zadeli dve ruski raketi. Ena je zadela stanovanjsko zgradbo, umrl je najmanj en človek, več je ranjenih.

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe/Radio Liberty) je sporočil, da je bila v raketnem napadu ubita njihova novinarka Vera Girič. "Novinarka in producentka Radia Svoboda Vera Girič je umrla, ker je ruski izstrelek zadel hišo, v kateri je živela v Kijevu. Obstreljevanje se je zgodilo 28. aprila," je v izjavi zapisala ukrajinska podružnica radia.

Radio Svobodna Evropa je medijska organizacija, ki jo financirajo ZDA in oddaja novice na območjih sveta, kjer je svoboda tiska omejena ali še ni vzpostavljena.

Kijevski župan Vitalij Kličko je pred tem sporočil, da so po včerajšnjem raketnem napadu našli eno truplo, vendar ni navedel več podrobnosti o ubiti osebi. Ruska raketa je sicer zadela 25-nadstropno stanovanjsko zgradbo v mestnem okrožju Ševčenkovski. Tri ranjene so prepeljali v bolnišnico, reševalci še naprej iščejo in odstranjujejo ruševine stanovanjske stavbe.

Ukrajinski predsednik je dejal, da so bili napadi, ki so se zgodili takoj po njegovih pogovorih z Guterresem, poskus Rusije ponižati organizacijo in njene vrednote. Eksplozije "dokazujejo, da ne smemo opustiti budnosti in misliti, da je vojne konec", je dodal.

Guterres in njegova ekipa so bili šokirani zaradi bližine ruskih napadov, ki so v četrtek zadeli središče mesta, vendar so vsi bili na varnem, je povedal tiskovni predstavnik Saviano Abreu.

Rusko obrambno ministrstvo je napad potrdilo v dnevnem poročilu o vojni v Ukrajini. "Visoko precizno zračno orožje dolgega dosega ruskih letalsko-vesoljskih sil je uničilo proizvodna poslopja raketnega in vesoljskega podjetja Artiom v Kijevu," je v poročilu zapisalo ministrstvo.

Ruske sile v Ukrajini zajele dva britanska humanitarna delavca

Ruske sile so zajele dva britanska humanitarna delavca, saj ju sumijo, da sta vohuna, sta danes sporočili neprofitna organizacija in družina enega od njiju. Neodvisna prostovoljca sta Ukrajincem pomagala iz države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Paula Ureyja in Dylana Healyja so v ponedeljek zajeli ruski vojaki na nadzorni točki južno od mesta Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine, je sporočila humanitarna organizacija Presidium Network.

Ruske sile so ju aretirale, ko sta se peljala na pomoč ženski in njenima otrokoma v Zaporožju. Po aretaciji na nadzorni točki so v hišo ženske vdrli oboroženi ruski vojaki in jo vprašali, od kod pozna te britanske vohune, je sporočil soustanovitelj organizacije Dominik Byrne.

Nevladna organizacija je potrdila, da glede zajetja sodeluje z britanskim zunanjim ministrstvom, ki išče dodatne informacije o primeru. Organizacija je Ureyju in Healyju ponudila pomoč, ko je izvedela za njuno prostovoljno delo, vendar z njo nista bila povezana.

Kdaj sledi evakuacija iz Mariupolja?

Guterres in Zelenski sta sicer govorila o vojni in evakuaciji civilistov iz jeklarne Azovstal v Mariupolju. Vodja ZN-a je o tem v torek govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki naj bi se načeloma strinjal s sodelovanjem ZN-a in Rdečega križa pri evakuaciji. Govorec Kremlja Dimitrij Peskov je sinoči ponovil, da civilisti lahko odidejo, branilci mesta pa morajo položiti orožje in se predati.

Predsednik Zelenski je sporočil, da Ukrajina še danes načrtuje evakuacijsko operacijo. "Danes je načrtovana operacija, s katero bi civiliste spravili iz tovarne," so sporočili iz njegovega urada.

Ovse končuje nadzorno misijo v Ukrajino

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je sporočila, da končuje osemletno nadzorno in opazovalno misijo v Ukrajini. Ovse je misijo v Ukrajini začel leta 2014, ob začetku napetosti med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti na vzhodu države.

"To ni lahka odločitev, vendar nam glede na stališče Ruske federacije ni preostalo drugega, kot da sprejmemo ukrepe za zaprtje misije," je dejal predsednik Ovseja in poljski zunanji minister Zbigniew Rau. Rusija je namreč uporabila pravico do veta in ni podaljšala mandata misiji.

Blinken ponovil ameriško zavezo Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek kongres zaprosil, da po hitrem postopku dodeli Ukrajini dodatnih 33 milijard dolarjev pomoči, od katerih bi 20 milijard dolarjev namenili za orožje, strelivo in drugo vojaško opremo.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je na proračunskem zaslišanju v predstavniškem domu ameriškega kongresa ponovil trdno zavezo vlade predsednika Bidna Ukrajini. Omenil je, da sta skupaj z obrambnim ministrom Lloydom Austinom pred kratkim obiskala Kijev, s čimer sta prav tako izrazila trdno podporo ZDA, ki v Ukrajino pošiljajo orožje, denar in humanitarno pomoč.

Ukrajina imenovala deset ruskih vojakov, vpletenih v grozodejstva v Buči

Ukrajinsko generalno tožilstvo je imenovalo deset ruskih vojakov, domnevno vpletenih v kršitve človekovih pravic med enomesečno okupacijo mesta Buča. Generalna tožilka Irinia Venediktova je za nemško televizijo povedala, da so ukrajinski preiskovalci od začetka ruske invazije identificirali "več kot 8000 primerov" domnevnih vojnih zločinov, ki so vključevali obtožbe "ubijanja civilistov, bombardiranja civilne infrastrukture, mučenja in spolnih zločinov".

Bučo je v četrtek obiskal tudi prvi mož ZN-a Guterres, ki je Rusijo pozval, naj sodeluje v preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Sodišče s sedežem v Haagu začenja preiskavo, nizozemska vlada naj bi "zelo kmalu" v Ukrajino poslala "več deset" forenzičnih strokovnjakov, ki bodo zbirali dokaze o domnevnih kršitvah človekovih pravic.

Tudi Združeno kraljestvo je danes v Ukrajino poslalo svoje strokovnjake za ugotavljanje vojnih zločinov.

IAEA preučuje incident

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) preiskuje navedbe, da naj bi raketa letela neposredno nad jedrsko elektrarno pri mestu Južnoukrajinsk, okoli 350 kilometrov južno od Kijeva. "Če bi tak projektil zašel, bi lahko močno vplival na fizično celovitost elektrarne, kar bi lahko povzročilo jedrsko nesrečo," je sporočil generalni direktor organizacije Rafael Grossi.

Poljska namerava Ukrajini dobaviti več kot 200 tankov

Poljske oblasti nameravajo Ukrajini dobaviti več kot 200 sovjetskih tankov serije T-72, od katerih naj bi jih večina že prečkala mejo in prispela na ukrajinsko ozemlje.

Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je dobavo potrdil že pred nekaj dnevi, vendar sprva ni navedel točnega števila tankov. Hkrati pa je predsednik Andrzej Duda v začetku tedna izjavil, da je Poljska od začetka vojne Ukrajini že zagotovila vojaško pomoč v vrednosti 1,5 milijarde evrov.

Ukrajinski predsednik se je v pogovoru z novinarji več poljskih medijev v Kijevu zahvalil Poljski in poljskemu ljudstvu za podporo Ukrajini in Ukrajincem brez primere.

Pri tem pa ni mislil le na pomoč z orožjem, temveč tudi na sprejem več kot treh milijonov ljudi, ki so pobegnili iz Ukrajine. Poljaki si po najboljših močeh prizadevajo, da bi se Ukrajinci, ki so pobegnili, počutili kot doma, je dodal.

Prošnja za pomoč pri odstranjevanju min

Ukrajinske oblasti so mednarodno skupnost zaprosile za pomoč pri odstranjevanju min na bojnih območjih, pri čemer je notranji minister Denis Monastirski dejal, da bo za vsak dan aktivnih spopadov potrebnih približno 30 dni razminiranja. Kot potrebno pomoč so oblasti navedle strokovnjake in opremo za odstranjevanje min.

Notranji minister je poudaril, da bo odstranjevanje min težavno že samo na območju glavnega mesta Kijev, kjer so spopadi trajali več kot 30 dni. Skupno pa bi lahko odstranjevanje min po državi teoretično trajalo več kot dve leti.

Opozoril je tudi, da bi lahko s prihodom pomladi mine prekrila trava, tako da jih bo mogoče najti le s posebno iskalno opremo, ki pa je ima Ukrajina premalo in bo za hitro odstranjevanje min tako odvisna od mednarodne pomoči.

Na nevarnost min je v četrtek opozoril tudi župan Kijeva Kličko. Po njegovih besedah so mine v predmestju prestolnice že terjale prve civilne smrtne žrtve.

Varšava in Praga zahtevata dodatna sredstva za pomoč beguncem

Poljska in Češka se bosta družno obrnili na Evropsko unijo po dodatno pomoč za oskrbo in pomoč ukrajinskim beguncem, je po sestanku s češkim kolegom Petrom Fialo dejal poljski premier.

Od začetka vojne v Ukrajini je v sosednjo Poljsko zbežalo že več kot tri milijone ljudi. V istem času so poljski mejni organi prešteli 924.000 prehodov meje v smeri Ukrajine. Kljub vojni število povratnikov v Ukrajino presega število novih prihodov na Poljsko.

Na srečanju v Varšavi sta se predsednika vlad Poljske in Češke zavzela za nadaljnje sankcije proti Rusiji in podprla status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU.

Na področju energetike sta premiera izrazila željo po večji neodvisnosti od ruskega plina. Ob tem sta izrazila namero za nadaljevanje pogovorov o dokončanju projekta čezmejnega plinovoda "Štorklja 2", ki je bil pred dvema letoma odložen.