Karner je dejal, da je razmere zaradi ruske vojaške invazije v Ukrajini kmalu po začetku spopadov izkoristila "tihotapska mafija". Zato so dva meseca po začetku vojne v Ukrajini sprožili "poostreno akcijo", je pojasnil minister, pri čemer je omenil, da so med kampanjo prijeli približno 700 tihotapcev ljudi.

Karner je pri tem kot pomemben dejavnik poudaril tudi okrepljen nadzor na mejah s sosednjimi državami, med drugim z Madžarsko in Slovenijo, avstrijska policija pa se je po njegovih besedah posvetila tudi ukrepanju proti tihotapcem ljudi v bližini mejnih območij s Češko, Slovaško in Italijo. Omenil je tudi sodelovanje avstrijskih policistov pri izvajanju mejnega nadzora s tretjimi državami, denimo na madžarsko-srbski meji ali v Grčiji.

Posledica teh mejnih nadzorov je prijetje več kot 110.000 prebežnikov v omenjenem obdobju na avstrijskih in mednarodnih tleh, je povedal Karner.

Velik migracijski pritisk

Avstrija je sicer pred dnevi napovedala, da bo znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko za pol leta. Karner je za avstrijski radio ob tem pojasnil, da je podaljšanje nujno zaradi velikega migracijskega pritiska, saj da nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje.

Avstrija, ki je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko prvič uvedla že leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsake pol leta podaljšala za šest mesecev, je mejni nadzor nazadnje podaljšala novembra lani, do 11. maja letos.

Dunaj je medtem Evropsko komisijo tudi uradno obvestil o svoji nameri za podaljšanje nadzora na meji s Slovenijo in Madžarsko.