Sanchez namreč potrebuje za oblikovanje vlade podporo katalonskih separatističnih strank Junts in Esquerra Republicana de Catalunya, ti pa svoje glasove v parlamentu pogojujeta z nepriljubljeno amnestijo.

Protest je organizirala antiseparatistična organizacija Societat Civil Catalana, udeležila pa sta se ga tudi vodja opozicijske konservativne Ljudske stranke Alberto Nunez Feijoo in vodja skrajno desne stranke Vox Santiago Abascal.

"Amnestija bi spodkopala sodstvo. Amnestija bi postavila vlado nad demokracijo in vladavino prava," je dejal eden od udeležencev shoda, 55-letni Javier Tapia.

"Ne moremo dovoliti amnestije, ker ne verjamemo vsi Katalonci, da bi morali te separatiste pomilostiti. Oni si želijo večno živeti v konfliktu, mi pa si želimo živeti v miru," pa je povedala Isabel Martinez s transparentom "Španija na prodaj" v roki.

Sanchez brani svojo politiko sprave s Katalonijo, vključno s pomilostitvijo devetih zaprtih voditeljev leta 2021, in poudarja, da kriza leta 2017 "ni prinesla ničesar dobrega".

"To ni amnestija, katere cilj bi bila sprava. Njen edini cilj je ustoličiti Sancheza za predsednika vlade," pa je dejal množici na shodu Feijoo.

Največja amnestija po Francu?

Amnestija bi lahko potencialno zajemala več kot 1400 ljudi, vpletenih v boj za neodvisnost leta 2017, ocenjuje proseparatistična katalonska skupina Omnium. Gre za ljudi, ki bodisi že prestajajo zaporno kazen ali pa jim preti obtožnica.

To bi bila največja amnestija v Španiji po tisti leta 1977 za zločine, zagrešene za časa diktature Francisca Franca, in prvi zakon o amnestiji, ki bi ga podprla Evropska unija po letu 1991.

Okoli 70 odstotkov Špancev sodeč po anketi iz septembra amnestije ne podpira.
Če si do 27. novembra noben premierski kandidat ne zagotovi večine, bodo volitve ponovljene.