Predmeta so prodali na dražbi, sredstva pa bodo izročili skupini približno 20 tožnikov, prosilcev za azil, ki so izgubili nastanitev, potem ko so oblasti lani izpraznile poslopje v središču Bruslja, kjer so živeli z drugimi skvoterji.

Sodišče je nato od države zahtevalo, da jim zagotovi novo nastanitev. Ker tega ni storila, je uradu omenjene državne sekretarke dosodilo kazen za vsak dan, ki so ga preživeli na ulici.

Njihova odvetnica Marie Doutrepont je na podlagi sodbe zahtevala omenjeni simbolni ukrep, ker je, kot je dejala, želela pokazati, da v Belgiji še obstaja vladavina prava.

Kot je povedala, se je namreč zavedala, da sredstva ne bodo zadoščala za poplačilo tožnikov, ki jim mora država plačati približno 3000 evrov na osebo. Želela pa je vladi poslati sporočilo, naj se loti reševanja stanovanjske krize, s katero se spoprijema približno 3000 prosilcev za azil, za katere država nima ustrezne nastanitve.

Ker ni izpolnila svoje zakonske obveznosti o nastanitvi prosilcev za azil, je bila sicer belgijska vlada že več tisočkrat kaznovana z denarnimi kaznimi. Pred letom dni so tako na podlagi sodnega naloga zasegli in prodali tudi televizor in pohištvo v lasti belgijske agencije Fedasil, ki je pristojna za sprejemanje prosilcev za mednarodno zaščito.

Državna sekretarka de Moor, ki je že v preteklosti ocenila, da plačevanje kazni ne bo rešilo krize, je na omrežju X zapisala, da zaradi pravnih postopkov in zaseg niso niti milimeter bližje zadostnemu številu nastanitev.

V njenem uradu so povedali, da trenutno razpolagajo s 37.500 mesti za sprejem prosilcev za azil, vključno z 2000 začasnimi v nastanitvenih centrih za brezdomce v Bruslju.

Lani so v državi z 11,5 milijona prebivalcev zaznali 35.500 prošenj za azil, medtem ko jih je bilo leta 2022 več kot 36.800.