Po poročanju bolgarske tiskovne agencije BTA se je prvič v sodobni zgodovini Bolgarije zgodilo, da je predsednik države zavrnil predlagano sestavo začasne vlade, ko je Radev v ponedeljek zavrnil predlog mandatarke Goritze Grančarova-Kožareva. To je storil, ker je bil v 19-članski vladi med 15 člani dosedanje začasne tehnične vlade Dimitarja Glavčeva tudi notranji minister Stojanov.

Mandatarki je dal čas do 15. ure, da predlaga drugega notranjega ministra, a je to zavrnila, ker je odločitev sprejela po globokem premisleku. Radev je nato sporočil, da to pomeni, da predčasnih parlamentarnih volitev ne bo 20. oktobra, kot so načrtovali.

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA Radev in prozahodno liberalno-konservativno zavezništvo Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB) zahtevata zamenjavo Stojanova, ker naj ne bil sposoben organizirati poštenih volitev. Stojanov pa trdi, da PP-DB zahteva njegovo zamenjavo, ker ni izpolnjeval njegovih zahtev pri imenovanjih.

V obrambo Stojanovu so se policisti zbrali pred uradom predsednika države in policijskimi postajami v več mestih. PP-DB so obtožili, da poskuša nadzorovati notranje ministrstvo iz strankarskih političnih razlogov ob prihajajočih volitvah. Začasna premierka Grančarova-Kožareva pa je pri glavnem državnem tožilcu vložila pritožbo zaradi domnevnih političnih pritiskov nanjo, da v prehodni vladi ne bi obdržala sedanjega notranjega ministra.

V Bolgariji se je s tem še poglobila politična kriza, saj jo čakajo sedme parlamentarne volitve v treh letih in pol, nima pa začasne vlade, ki bi jih organizirala. Kdaj bodo potekale predčasne volitve, torej ni znano.

Manevrski prostor, ki ga ima Radev za imenovanje novega začasnega predsednika vlade, pa je omejen na ozek krog visokih uradnikov. Ob tem so vsi morebitni kandidati za ta položaj že preklicali svoje kandidature, vključno s sedanjim začasnim premierjem Glavčevom. Radev je zato danes pozval parlament k razširitvi nabora nosilcev visokih funkcij, med katerimi lahko izbere začasnega premierja.

Začasna vlada, ki je prisegla 9. aprila po neuspehu prozahodne koalicijske vlade, bo tako ostala na položaju. Imenovanje nove začasne vlade po predčasnih parlamentarnih volitvah 9. junija pa se bo verjetno zavleklo, zlasti ker je parlament na poletnih počitnicah.