Črnogorski parlament namerava o predlogu zakona razpravljati v četrtek ali petek. Verniki Srbske pravoslavne cerkve že več dni protestirajo, v četrtek pa so na mostu blizu parlamenta duhovniki tudi opravili mašo. Shodi potekajo pod strogim nadzorom policije, ki je zaprla več cest in jim onemogočila dostop do zgradbe parlamenta.

Srbska pravoslavna cerkev trdi, da jim z zakonom želijo odvzeti lastništvo nad objekti v Črni gori, kjer imajo v lasti 66 srednjeveških samostanov, na desetine cerkva in drugo lastnino. Škof Metodije je na četrtkovem shodu zatrdil, da je predlog zakona protiustaven, in napovedal pritožbo na mednarodne institucije zaradi "brutalnih kršitev svobode veroizpovedi".

Črnogorska vlada na drugi strani trdi, da ne nameravajo razlastiti nobene verske skupnosti. Predlog zakona o svobodi veroizpovedi in pravnem statusu verskih skupnosti sicer predvideva, da morajo te dokazati lastništvo nad zgradbami izpred leta 1918, ko se je Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

V osnutku zakona med drugim piše, da se "vsi verski objekti, ki so bili last države Črne gore pred izgubo neodvisnosti in združitvijo s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1918 in pozneje ter niso na ustrezen pravni način prešli v last določene verske skupnosti, priznajo kot državno premoženje".

Nejasna usoda zakona v parlamentu

81-članski parlament, v katerem ima vladajoča koalicija tri sedeže večine, naj bi kmalu začel razpravljati o predlogu zakona, glede katerega je parlament sicer razdeljen. Podpredsednik vlade Zoran Pažin trdi, da v zakonu ni nobenega določila, ki bi Srbsko pravoslavno cerkev postavljal v podrejen položaj. Poslanec Demokratske fronte Milun Zogović na drugi strani trdi, da ima zakon mnogo pomanjkljivosti in bi se moral vrniti v razpravo, poroča Al Džazira Balkans.

Sorodna novica Črnogorski predlog odvzema premoženja Srbski cerkvi sproža napetosti

Dolgoletni črnogorski premier Milo Đukanović je Srbsko pravoslavno cerkev v preteklosti večkrat obtožil vpletanja v politiko z namenom spodjedanja državnosti Črne gore, ki se je od Srbije odcepila leta 2006. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na drugi strani junija letos dejal, da bi ogrožanje srbske lastnine v Črni gori uničilo odnose med državama, in posvaril pred novim prelivanjem krvi.

Črnogorska pravoslavna cerkev de iure nevladna organizacija

Na območju Črne gore sicer obstajata dve pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna Cerkev (SPC) s skupno 12 milijoni vernikov je večja in po kanonskem pravu priznana in avtokefalna (neodvisna od patriarha v Carigradu). Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC) je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, saj je ne priznava niti ena kanonska cerkev in ni avtokefalna, vendar ima podporo Kijevske patriarhije, je poročal BBC News v srbščini.