Gre za nov izraz nasprotovanja predlogu zakona o "tujih agentih", za katerega kritiki pravijo, da se zgleduje po zakonu v Rusiji, ki je uporabljen za zatiranje tamkajšnjega oporečništva.

Protestniki so se v soboto zvečer zbrali na osrednjem Evropskem trgu v Tbilisiju v zadnjem v nizu protivladnih protestov proti osnutku omenjene zakonodaje. Črnomorsko državo v osrčju Kavkaza že skoraj mesec dni pretresajo množični shodi, potem ko je vladajoča stranka Gruzijske sanje znova vložila predlog spornega zakona. Protestniki so v soboto v močnem dežju skandirali "Gruzija!" in na velikem trgu vihteli rdeče-bele gruzijske zastave in modre zastave EU-ja, je poročal spletni portal France 24.

"Ščitimo našo evropsko prihodnost in našo svobodo," je povedala 39-letna Mariam Meunrgia, ki dela za nemško podjetje, in dodala, da se boji, da gre država v smeri Rusije. "Ni se nam treba vrniti v Sovjetsko zvezo," je, kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, dodala 38-letna učiteljica gruzijskega jezika Lela Tsiklauri.

Organizacije, ki jih poganja denar iz tujine

Predlog zakona, ki bi od organizacij, ki prejmejo več kot 20 odstotkov financiranja iz tujine, zahteval, da se registrirajo kot "agenti tujega vpliva", je v Gruziji sprožil politično krizo in množične proteste.

Parlament, ki je pod nadzorom stranke Gruzijske sanje in njenih zaveznikov, bo v ponedeljek začel zaslišanja odbora o tretji in zadnji obravnavi predloga zakona.

Kriza je vladajočo stranko Gruzijske sanje postavila v nasprotje s koalicijo opozicijskih strank, civilno družbo, številnimi zvezdniki iz javnega življenja in tudi predsednikom Gruzije. Množični protesti proti "ruskemu zakonu" so skoraj vsako noč že več kot mesec dni zapirali večji del osrednjega Tbilisija.

"Zavedeni mladi" in "zamera do Rusije"

Sobotni protest se je zgodil dan po tem, ko je gruzijski premier Irakli Kobakhidze dejal, da bo vlada nadaljevala sprejemanje zakona kljub nasprotovanju tistih, ki jih je označil za "zavedene mlade", ki čutijo "zamero do Rusije".

V ZDA so zaskrbljeni, saj da gre za "kremeljski zakon"

Tako v ZDA, EU-ju kot v Združenih narodih (ZN) so se izrekli proti gruzijskemu zakonu o tujih agentih. Ob tem je zaskrbljenost zaradi policijskega nasilja nad protestniki izrazil generalni sekretar ZN-a za človekove pravice Volker Turk.

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan pa je v soboto izrazil zaskrbljenost nad demokratičnim nazadovanjem Gruzije. "Zelo smo zaskrbljeni zaradi demokratičnega nazadovanja v Gruziji," je dejal Sullivan na omrežju X.

"Gruzijski parlamentarci se soočajo s kritično izbiro – ali podpreti evroatlantske težnje Gruzijcev ali sprejeti zakon o tujih agentih v slogu Kremlja, ki je v nasprotju z demokratičnimi vrednotami," je še zapisal Sullivan.

EU: Zakon bo ovira za integracijo Gruzije

V Bruslju, ki je Gruziji decembra podelil status kandidatke, pa so dejali, da bo zakon, če bo sprejet, predstavljal resno oviro za nadaljnjo integracijo.

Vlada: Preglednost nad financiranjem nevladnikov je nujna

Vladna stranka Gruzijske sanje neutrudno brani predlog zakona, češ da bo povečal preglednost nad tujim financiranjem nevladnih organizacij. Pravijo, da nameravajo zakon spraviti skozi v življenje do sredine maja.

Lani so sicer vlado premierja Kobakhidzeja množični ulični protesti prisilili, da je opustila implementacijo zakona, a so ga zdaj znova obudili. "Letos je val ljudi in jeze močnejši," je povedal 21-letni študent Anri Papidze.

Druga protestnica, 46-letna Viktoria Sarjveladze, je bila zavita v ukrajinsko zastavo in dejala, da se njen mož tam bori proti Rusiji. Dejala je, da so se "počutili jezne in izdane", ker je vlada znova vložila predlog zakona in to povezala z "bojem za oblast pred volitvami". "Edini resni kritični glasovi so ostali v nevladnem sektorju in neodvisnih medijih," je še dejala.

Si Gruzijske sanje želijo bližje k Rusiji?

Gruzija si že leta prizadeva za poglobitev odnosov z Zahodom, a je trenutna vladna stranka Gruzijske sanje nenehno pod plazom kritik, da poskuša državo raje usmeriti bližje k Rusiji.

Častni predsednik stranke, nekdanji premier Bidzina Ivanišvili, velja za tistega, ki naj bi vlekel vse niti "iz ozadja". Sicer neguje odnose z Moskvo, a hkrati obljublja prihodnost znotraj EU-ja.

Prejšnji mesec je Ivanišvili v redkem govoru okrcal nevladne organizacije in jih označil za "psevdoelito, ki jo vzgaja tuja država", ter okrivil zahodne države, pri čemer ni imel v mislih Rusije, za invazijo Moskve v Gruziji leta 2008 in napad na Ukrajino leta 2022.