Med drugim so aretirali tudi predsednika največje opozicijske stranke Združeno narodno gibanje Levana Habeišvilija, ki je objavil fotografijo svojega obraza, polnega podplutb.

Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na priče dogodka, je policija na protestnike, ki so se znova zbrali pred parlamentom in izražali nasprotovanje spornemu zakonu, brez opozorila uporabila solzivec in pendreke ter jih nato skušala razgnati še z vodnimi topovi.

Policisti so bili do protestnikov, ki so skušali parlamentarcem preprečiti, da bi zapustili stavbo parlamenta skozi stranski vhod, po navedbah Reutersa brez povoda nasilni, ti so nanje zato začeli metati jajca in steklenice. Policiji je nato uspelo protestnike razgnati, a so se posamezniki pozneje vrnili pred parlament, še navajajo priče.

Razmere so se umirile šele ponoči. Za zvečer so že napovedani novi protesti.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je bil kritičen do posredovanja policije proti mirnim protestnikom. "Gruzija je država kandidatka EU. Oblasti pozivam, naj zagotovijo pravico do mirnega zbiranja," je zapisal na družbenem omrežju X. "Uporaba sile za zatiranje protestov je nesprejemljiva," je dodal.

Zakon tudi v drugo potrjen. Da bo uveljavljen, je potrebno še eno branje.

Poslanci vladajoče koalicije so medtem potrdili drugo branje spornega zakona. Da bo začel veljati, je potrebno še eno glasovanje.

Predlog zakona je poglobil delitve v globoko polarizirani državi. Vladajoča stranka Gruzijske sanje je ta mesec na presenečenje številnih v parlamentarni postopek znova vložila predlog zakona, katerega tarča bi bili po mnenju kritikov nevladne in medijske organizacije ter posamezni novinarji, ki prejemajo sredstva iz tujine.

Vlada je sicer predlog zakona želela sprejeti že marca lani, a je namero opustila po množičnih protestih. Glede na prvotno različico iz lanskega leta je besedilo spremenjeno le v navedku, da se bodo morale skupine registrirati kot "organizacije, ki sledijo interesom tuje sile", in ne kot "agenti tujega vpliva". Razen tega vsi drugi deli ostajajo nespremenjeni.

Zakon bi od organizacij, ki prejemajo več kot 20 odstotkov sredstev iz tujine, zahteval, da se registrirajo kot "tuji agenti". Gruzijski kritiki so zakon označili za "ruski zakon" in ga primerjali z moskovsko zakonodajo o "tujih agentih", ki se uporablja za zatiranje nasprotnikov.

ZDA "zaskrbljene"

Vse odkar je parlament 17. aprila potrdil prvo branje zakona, se zato na ulicah Tbilisija vsak dan zbirajo protestniki, ki mu nasprotujejo, v ponedeljek pa je podporo zakonu na ulicah izražalo tudi na tisoče podpornikov vlade.

Jim O’Brien, predstavnik ameriškega State Departmenta za evropske in evroazijske zadeve, je sporočil, da je imel "pomembne pogovore z gruzijskimi poslanci glede bilateralnih odnosov”. "V razpravi smo izrazili naše močne pomisleke glede po Kremlju zasnovanega osnutka zakona o tujih agentih in njegovih negativnih posledic za evropske težnje Gruzije,” je povedal.