Milanović je v prvem krogu predsedniških volitev osvojil 49,09 odstotka glasov, Primorac pa 19,35, je uradne volilne izide sporočila državna volilna komisija. Svoj glas je v nedeljo oddalo 1,63 milijona volivcev, kar pomeni 46,03-odstotno volilno udeležbo. Drugi krog volitev bo 12. januarja.

Za Milanovića je glasovalo 797.938 volivcev, več glasov od njega sta doslej prejela le prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman in Stipe Mesić, ki pa je vseeno moral v drugi krog volitev z Jadranko Kosor.

Primorac je po drugi strani dosegel enega od najslabših izidov za HDZ, manj glasov od njega je prejel le Andrija Hebrang leta 2009. Medtem ko je Milanović dobil podporo skoraj 800.000 državljanov, je Primorac prejel nekaj manj kot 315.000, je poročal Index.hr.

Plenković priznal nezadovoljstvo nad izidi

Da HDZ ni zadovoljen z izidi, je priznal tudi Plenković na novinarski konferenci po seji predsedstva HDZ-ja.

"Milanović je dobil veliko podporo v vseh županijah, mestih, občinah, mi smo dobili podporo v 61 enotah lokalne samouprave, kar je malo, sploh v letu, v katerem smo prepričljivo zmagali na volitvah v hrvaški sabor in evropskih volitvah," je dejal.

Izrazil je prepričanje, da bo javnost polni potencial Primorca, ki mu je napovedal polno podporo, spoznala v drugem krogu. Kot je še dejal, je Primorac kandidat z uspehi na profesionalnem in znanstvenem področju ter mednarodnimi povezavami, a je bil deležen nepravičnega obravnavanja medijev in napadov tako z leve kot z desne. Pristranska pa naj bi bila tudi medijska analiza rezultatov kampanje.

Plenković je obenem ostro napadel Milanovića, ki ga je znova označil za kršilca ustave in obtožil proruskih stališč. Dodal je tudi, da Milanović ni navedel niti dveh vrstic svojega programa, njegov uspeh pa pripisal temu, da se v javnosti predstavlja kot zaščitnik države pred HDZ-jem.

Udarec za premierja Plenkovića

Politični analitiki so volilni izid ocenili kot velik udarec in velik poraz za Primorca, pa tudi za HDZ in Plenkovića. Primorca so označili kot slabo izbiro za predsedniškega kandidata, da bi se volilni izid v drugem krogu obrnil v njegovo korist, pa kot nekaj nemogočega.

Skoraj polovica vseh oddanih glasov v prvem krogu predsedniških volitev v prid Milanoviću je presenečenje tako za politike kot za politične analitike in komentatorje, ki se strinjajo, da je Milanović, kot uradni kandidat socialdemokratične stranke, debelo posegel v desno volilno telo, poroča odpisnica Radia Slovenija iz Zagreba Tanja Borčić Bernard.

Politični analitik, profesor Žarko Puhovski, meni, da je za Milanovića glasovalo najmanj 15 odstotkov HDZjevih volivcev in kar polovica volivcev ostalih desničarskih strank v državi.

Politolog Berto Šalaj meni, da je bil Dragan Primorac slaba izbira premierja Plenkovića, saj ni uspel mobilizirati niti strankarske vojske, osvojil je manj kot 20 odstotkov glasov volivcev. Mobilizacija lastnih članov bo tudi glavna naloga HDZja v prihodnjih dveh tednih, da bi vsaj ublažili velik poraz svojega kandidata.

Milanović je s svojo suverenistično držo, posebej v odnosih z Brusljem in Natom, zadal velik udarec premierju Plenkoviću, meni Puhovski. Aktualni predsednik, ki je že pet let v trajnem sporu s predsednikom vlade, je namreč sinoči osvojil prvo mesto prav v vseh hrvaških županijah, pa tudi večjih mestih. In to brez kakršnekoli konkretne kampanje. V sinočnjem govoru ni napadal svojega protikandidata, ponudil je celo roko sprave premierju Plenkoviću. Takšna, umirjena politika, je bila namreč ključ uspeha tudi za zmagoslavje v prvem krogu volitev.

Milanović: Politika je višja misija in poslanstvo

Milanović se je danes na družbenem omrežju Facebook znova zahvalil za podporo. "Politike nikoli nisem videl kot sredstvo za zasebne cilje, temveč kot višjo misijo in poslanstvo. Tako jo vidim in čutim tudi danes in verjamem, da ste to zagnanost prepoznali," je še zapisal.

Že v nedeljo je pozval državljane, naj se udeležijo drugega kroga volitev. Zagotovil je, da se bo boril za Hrvaško s stališčem in za pravno državo ter proti uzurpaciji in nasilju oblasti.

Primorac je v nedeljo medtem poudaril, da je več kot polovica državljanov sporočilo, da želijo spremembe. "Ali res želimo gledati isti film naslednjih pet let?" je zapisal na Facebooku in poudaril, da bodo volivci odločali, ali želijo način dela in komunikacije, kakršnega ponuja Milanović, ali pa kaj drugačnega in boljšega.

Z volilnimi izidi so bili poleg Milanovića, čigar kandidaturo je podprla največja opozicijska stranka, levosredinski SDP, zadovoljni tudi drugi kandidati. Ti so se v nasprotju s Primorcem po mnenju poznavalcev že pred začetkom predvolilne kampanje zavedali, da nimajo možnosti za zmago, in so v njej sodelovali iz drugih razlogov, predvsem zato, da si zagotovijo večjo prepoznavnost.

Neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić je osvojila 9,25 odstotka glasov, četrta pa je Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo!, za katero je glasovalo 8,89 odstotka volivcev. Preostali štirje kandidati so prejeli od 0,9 do pet odstotkov glasov.

Kekin je že v nedeljo izrekla podporo Milanoviću, medtem ko Primorca ni podprl še noben kandidat z desnice.