Vojaško oporišče v bližini Lvova na zahodu Ukrajine je oporišče, ki ga za usposabljanje ukrajinskih vojakov uporablja tudi zveza Nato. Po zadnjih podatkih je umrlo 35 ljudi, 134 jih je ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Maksim Kozicki. Med ranjenimi je več nizozemskih prostovoljcev, je sporočil nizozemski koordinator prostovoljcev Gert Snitselaar.

Po navedbah Kozickega so ruske sile na Mednarodni center za mirovne in varnostne operacije okoli 40 kilometrov severozahodno od Lvova izstrelile več kot 30 raket. Po navedbah agencije Reuters gre za oporišče Javoriv, ki leži manj kot 25 kilometrov od meje s Poljsko in je eden največjih vojaških poligonov v Ukrajini.

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je sporočil, da je bil tarča napada učni center, v katerem se šolajo tudi pripadniki mednarodnih mirovnih enot. Tam naj bi bili še tik pred začetkom vojne v Ukrajini inštruktorji Nata.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da so v Javorivu "uničili 180 tujih plačancev in več kosov tujega orožja". Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so v napadu uporabili pametne izstrelke dolgega dosega.

Simon Shuster, dolgoletni poročevalec iz Moskve in Kijeva za revijo Time, ob tem navaja, da na omenjenem vadbišču Američani in drugi Natovi inštruktorji opravijo večino usposabljanj ukrajinske vojske. "Tam sem bil ravno včeraj. Je tudi tik ob poljski meji. Resna eskalacija na strani Rusije," je tvitnil.

CNN poroča, da so ruske sile začele tudi napade na letališča na skrajnem zahodu države, vključno z enim, ki je od poljske meje oddaljen le 100 kilometrov. Tarča napada je bilo med drugim tudi letališče mesta Ivano-Frankivsk.

Iz Mikolajeva na jugu Ukrajine pa poročajo, da je bilo v ruskem letalskem napadu ubitih devet ljudi. Novico je objavil guverner tamkajšnje regije Vitalij Kim, podatki pa niso neodvisno preverjeni.

Sorodna novica Množični shodi za mir po Evropi in svetu, na protestih v Rusiji prijetih več kot 800 ljudi

Blizu Kijeva ubit ameriški novinar

V Irpinju pri Kijevu je bil ubit ameriški novinar, so sporočile ukrajinske oblasti. Nekatere tuje tiskovne agencije poročajo, da sta bila ranjena še dva človeka, eden je bil novinar, Juan Arredondo, drugi voznik, ki jima je ponudil prevoz. Na nadzorni točki naj bi snemali ukrajinske begunce, nanje naj bi streljale ruske sile, a za zdaj še ni potrjeno, kdo je odgovoren.

Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je 51-letnega Renauda naboj zadel v vrat in je bil na mestu mrtev, ranjenega kolega pa so odpeljali v bolnišnico. Renaud je bil v preteklosti sodelavec ameriškega časopisa New York Times, od koder pa so sporočili, da ga v Ukrajino niso napotili oni.

ZDA so sporočile, da bodo Rusijo zaradi uboja novinarja doletele posledice, primerne temu groznemu dejanju. Mestne oblasti pa so po dogodku novinarjem iz varnostnih razlogov prepovedale vstop v Irpinj.

V ruskem napadu na televizijski stolp v Kijevu prvega marca je bil ubit ukrajinski snemalec, ruski vojaki pa so pred dnevi v bližini nadzorne točke pri mestu Mikolajev ustrelili tudi švicarskega fotografa, ki je bil pri tem ranjen, poleg tega so mu vzeli denar in snemalno opremo.

V Kijevu priprave na spopad za prestolnico

Medtem se v Kijevu pripravljajo na srdit spopad za ukrajinsko prestolnico, ki se ji Rusi vse bolj približujejo in ji grozi obkolitev. Vodja urada ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da je Kijev dejansko že "oblegan", vojska in prostovoljci pa se pripravljajo, da bodo mesto branili od ulice do ulice. Kijevu se ruske sile približujejo s severa, zahoda in severovzhoda.

Kijevske mestne oblasti so sporočile, da so dale na stran za dva tedna zalog najnujnejših živil v primeru, če bi ruske sile zaprle dostop do mesta.

Na vzhodu države se ruske sile približujejo Harkovu in Mariupolju, kjer naj bi poskušale obkoliti ukrajinske borce, je na Twitterju zapisalo britansko obrambno ministrstvo, ki se sklicuje na obveščevalne službe.

"Ruske sile, ki napredujejo s Krima, poskušajo obkoliti Mikolajev in prodreti na zahod proti Odesi," so zapisali in dodali, da Rusija "plačuje visoko ceno za vsak napredek", saj se ukrajinske sile odločno upirajo.

Tudi generalštab ukrajinske vojske je na Facebooku zapisal, da poskušajo ruske enote napasti Mariupolj in da so skupaj s proruskimi separatisti napredovale v njegova vzhodna predmestja.

Vereščuk: Skozi devet koridorjev smo evakurali več kot 5500 civilistov

Kijev je v Mariupolj v soboto napotil nov humanitarni konvoj, v mesto naj bi prispel danes popoldne, a kot je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, konvoj ni prišel do Mariupolja, temveč je obstal v Berdjansku, ki je pod ruskim nadzorom. Konvoj naj bi znova skušal priti do Mariupolja v ponedeljek. Kot je še dejala Vereščuk, so do zdaj z vojnih območij po državi evakuirali več kot 140.000 civilistov.

Zvečer je podpredsednica sporočila, da so ukrajinske oblasti skozi devet humanitarnih koridorjev danes evakuirale več kot 5500 ljudi, od tega iz mest v kijevski regiji 3950.

Mariupoljski mestni svet: Ubitih skoraj 2200 meščanov

Mestni svet v Mariupolju je sporočil, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih 2187 prebivalcev. Ob tem so opozorili, da mestu zmanjkujejo še zadnje zaloge vode in hrane, ruske sile, ki oblegajo mesto, pa so tudi danes nadaljevale obstreljevanje mesta. "Ljudje so v težkem položaju 12 dni. Ni elektrike, vode ali ogrevanja. Tudi mobilnih povezav skorajda ni več. Zmanjkuje zadnjih zalog vode in hrane," so sporočili v izjavi, objavljeni na spletu.

Papež: Končati je treba to nesprejemljivo oboroženo agresijo

Papež Frančišek je danes izrekel najostrejše besede glede dogajanja v Ukrajini. Kot je dejal, gre za "nesprejemljivo oboroženo agresijo" in "masaker", ki se mora nehati. Pri tem papež ni izrecno omenil Rusije, poroča Reuters. Posebej je omenil Mariupolj, ki ga je označil za mučeniško mesto. "Mesto Mariupolj, poimenovano po devici Mariji, je v tej grozoviti vojni ta teden postalo mučeniško mesto. To je barbarsko ubijanje otrok in nedolžnih civilistov in zanj ni nobenih strateških razlogov. Edina stvar, ki jo je treba narediti, je končati to nesprejemljivo oboroženo agresijo, preden ta spremeni mesta v pokopališča."

Napeto je tudi v Severodonecku v Luganski regiji. Proruski separatisti so po navedbah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova zavzeli vzhodni in južni del tega mesta s 100.000 prebivalci. Ukrajinska vojska je predtem sporočila, da v kratkem pričakuje rusko ofenzivo na Severodoneck.

Rusi so medtem v mestu Melitopolj na jugu države postavili na oblast lokalno prorusko poslanko Galino Danilčenko, potem ko so v petek po navedbah Kijeva ugrabili župana Melitopolja Ivana Fedorova. Danilčenko je prebivalce pozvala, naj "se prilagodijo novi realnosti".

Ruske sile so doslej po navedbah tiskovnega predstavnika obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova v Ukrajini uničile 3687 vojaških infrastrukturnih objektov ter 99 letal, 128 brezpilotnih letalnikov ter 1194 tankov in oklepnih bojnih vozil, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Zelenski: Rusija prvič pripravljena na dialog

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem za tuje novinarje v Kijevu ocenil, da je zaradi trdovratnega vojaškega odpora Ukrajine zaznati prve spremembe v drži Rusije. Dodal je, da je Moskva prvič v več kot dveh letih pripravljena na dialog. "Zdaj so se začeli pogovarjati in ne samo postavljati ultimatov," je še dejal.

Ob tem je poudaril, da Rusija ne more zavzeti Ukrajine. "Ruski napadalci nas ne morejo zavojevati. Nimajo moči, nimajo duha. Držijo se le nasilja, le terorja, le orožja. In tega imajo veliko," je dejal Zelenski.

Hkrati je tudi menil, da je vpetost zahodnih ukrajinskih partnerjev nezadovoljiva. Zaradi varnostnih zagotovil za svojo državo je še dejal, da Ukrajina Rusiji po "tako krvavi vojni ne more zaupati".

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je v petek ocenil, da je zaznati prve pozitivne premike pri pogovorih med obema stranema, ki da so končno konstruktivnejši od "zgolj postavljanja ultimatov". Pogovori naj bi potekali vsakodnevno. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je za ruske medije dejal, da pogovori zdaj potekajo virtualno, kar je ukrajinska stran potrdila.

Je pa Zelenski tudi dejal, da Moskva pošilja v Ukrajino nove sile po tem, ko je ukrajinska stran zadala Rusiji "najhujše vojaške izgube v več desetletjih". "Še vedno se moramo držati. Še vedno se moramo boriti," je dejal. Reuters njegovih navedb, da naj bi bila Rusija v spopadih ob kar 31 taktičnih skupin, ni mogel neodvisno preveriti.

Na vidiku nov krog pogajanj

Ukrajina si prek posrednic Izraela in Turčije prizadeva za pripravo novih pogajanj z Rusijo. Kot je danes na ukrajinski televiziji še dejal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, z obema državama usklajujejo kraj in okvir za pogajanja, poroča agencija Reuters.

"Ko bo to usklajeno, bo prišlo do srečanja. Menim, da nam ne bo vzelo veliko časa, da pridemo do tega," je dodal Podoljak. Že predtem je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa napovedal, da bi se lahko pogajalci na četrtem krogu pogajanj sešli v ponedeljek ali torek.

Tudi član ruske pogajalske delegacije Leonid Slucki je danes za rusko televizijo RT dejal, da bi lahko delegaciji dosegli dogovor in morda celo podpisali skupen dokument. "Če primerjamo stališča obeh delegacij na samem začetku pogajanj in danes, vidimo občuten napredek (...) Osebno pričakujem, da bi se lahko ta napredek v nekaj dneh razvil v skupno stališče in da bi lahko podpisali nekatere dokumente," je dodal po navedbah Tassa.

Številne aretacije na protivojnih protestih v Rusiji

Na novih protestih v Rusiji proti vojni v Ukrajini je bilo po navedbah aktivistov za zaščito človekovih pravic na shodih po 14 mestih aretiranih več kot 60 ljudi, pričakovati pa je, da bo število aretiranih še naraslo, poroča DPA. Skupno je bilo v Rusiji po navedbah organizacije OVD-Info od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja aretiranih več kot 13.800 ljudi.