Zatočišče so našli predvsem pri sorodnikih in prijateljih. V deželi živeči Ukrajinci oziroma Ukrajinke so tudi sicer močno vpete v humanitarno pomoč, ki jo namenjajo njihovi domovini.

Nina Monastretska ima svojo špedicijsko podjetje že dobrih 20 let. Ko se je zaradi nasilja trgovinski promet z Ukrajino ustavil, je na tovornjake začela nalagati humanitarno pomoč. Iz Fernetičev jih je v domovino poslala že šest, skupno več kot 11 ton pomoči. "To so tovornjaki, ki so tu ostali pred začetkom spopadov. Da se ne bi vračali prazni, vozniki zdaj v Ukrajino vozijo humanitarno pomoč, a se sem ne morejo več vrniti," razlaga.

Z donacijami so se odzvali prijatelji, poslovni partnerji, društva in šolarji. Te dni bo proti Ukrajini odpeljal nov tovornjak. Pomoč vozijo v zbirne centre rdečega križa na zahodu Ukrajine, pa tudi na mejo z Romunijo. Ninini starši in sestra živijo v vzhodnem delu države, na meji z Rusijo. Ni jih slišala že teden dni: "Vem, da prebivalci te regije nimajo več elektrike in komunikacijskih povezav. Odrezani so od sveta."

V deželo Furlanijo - Julijsko krajino se je do zdaj zateklo nekaj manj kot 800 Ukrajincev, velika večina k sorodnikom in prijateljem, okoli 200 jih gostijo v javnih nastanitvah. Tržaški prefekt Annunzio Varde: "Ministrstvo za notranje zadeve spodbuja sklepanje dogovorov z občinami in zagotavlja povračilo stroškov."

V primeru pomanjkanja prostora se dežela že dogovarja o možnosti, da bi begunce začasno nastanili tudi v hotelih. Do zdaj jih je za azil zaprosila le peščica. Za vse pa je poleg testa za covid-19 obvezna tudi petdnevna karantena.