Omenjena subvencija omogoča energetsko učinkovito ali protipotresno obnovo stanovanj in večstanovanjskih stavb, financira pa jo država. Še več, v obliki davčnih olajšav državljanom ali gradbenim podjetjem povrne 110 odstotkov zneska, vloženega v izolacijo stavb, zamenjavo stavbnega pohištva, namestitev solarnih panelov in podobno.

Kot je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec, bo po ocenah vlade superbonus samo letos prispeval 0,7 odstotka k rasti bruto domačega proizvoda (BDP), ustvaril pa je že 153.000 novih delovnih mest. Uveljavili so ga lani poleti na pobudo prejšnjega gospodarskega ministra iz vrst Gibanja petih zvezd Stefana Patuanellija.

Do konca prihodnjega leta bo shema ostala podobna, nato pa naj bi jo za zadnja tri leta oklestili. Po ocenah finančnega ministrstva bo superbonus do leta 2026, ko se bodo iztekle še zadnje davčne olajšave v njegovem okviru, stal 33 milijard evrov, kar je skoraj dva odstotka letnega BDP-ja Italije.

Toda hkrati je superbonus povzročil dvig cen nepremičnin, davčna uprava pa je do zdaj izračunala že za 950 milijonov evrov goljufij, povezanih z njim. Po mnenju kritikov bi bilo treba upoštevati tudi premoženjski status prosilca. Iz spodbud so za zdaj izključeni samo lastniki samostoječih nepremičnin luksuznega tipa.

Italijanska gospodinjstva so odgovorna za 11,5 odstotka vseh toplogrednih izpustov v državi, za ocene učinka superbonusa pa je po mnenju okoljskih analitikov še prezgodaj.

Zato pa so italijanski zidarji trenutno razprodani vsaj za pol leta vnaprej.