Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem videonagovoru pozval Rusijo k takojšnjim mirovnim in varnostnim pogovorom z Moskvo, in to "brez zadržkov". "Čas je, da se sestanemo, čas je za pogovore, čas je, da obnovimo svojo ozemeljsko integriteto in pravice za Ukrajino," je dejal in dodal, da bodo sicer "posledice za Rusijo tako hude, da bo potrebnih več generacij za obnovitev".

Po besedah Zelenskega prvotni načrt ruske vojske, da osvoji Ukrajino, ni uspel, zdaj pa Rusija očitno ne ve, kaj narediti, zato skuša Ukrajino in njene ljudi izčrpati z nenehnimi bombnimi napadi na civiliste.

"Toda ta taktika le poslabšuje razmere v Rusiji, saj vodi k novim uničujočim ukrepom in spodbuja države, da se pridružijo protivojni koaliciji. Ukrajini zato uspeva poenotiti celo tiste države, ki so ves čas skušale do Rusije zavzemati nevtralno stališče. Zato so pogajanja o miru in varnosti v Ukrajini – vsebinska, poštena in takojšnja pogajanja – edina možnost, s katero lahko Rusija zmanjša škodo, ki si jo je povzročila," poudarja Zelenski, ki je že v petek sporočil, da je bilo v Ukrajini vzpostavljenih sedem humanitarnih koridorjev, šest v regiji Sumi, eden v doneški.

O pogajalskih zahtevah pa je dejal, da so te še zelo daleč. Ena glavnih ukrajinskih zahtev je – poleg končanja spopadov – ozemeljska celovitost države, vendar Moskva zahteva priznanje neodvisnosti samoooklicanih republik Doneck in Lugansk in pa priznanje ruske aneksije Krimskega polotoka.

Kijev je Kitajsko tudi pozval, naj se pridruži Zahodu pri obsodbi ruske agresije na Ukrajino.
"Kitajska je lahko pomemben element svetovnega varnostnega sistema, če bo sprejela pravo odločitev in podprla koalicijo civiliziranih držav ter obsodila rusko barbarstvo," je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Mihajlo Podoljak.

Peking doslej ruskega napada ni obsodil, v Generalni skupščini ZN-a pa se je pri glasovanju o resoluciji, s katero so obsodili agresijo, vzdržal.

Ukrajina "začasno" izgubila dostop do Azovskega morja

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so "začasno" izgubili dostop do Azovskega morja, saj so ruske sile okrepile pritisk okoli glavnega morskega pristanišča Mariupolj.

Mesto je zaradi strateškega položaja podvrženo močnemu obstreljevanju, po ocenah pa naj bi bilo uničenih 80 odstotkov stanovanjskih zgradb. Mesto leži med Krimskim polotokom in zahodno regijo Doneck, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. Ruski predsednik Vladimir Putin ves čas zatrjuje, da Rusija na ozemlju Ukrajine izvaja "posebno vojno operacijo".

Siloviti napad na Mariupolj, kjer primanjkuje vode in hrane

Medtem je v kleti bombardiranega gledališča v Mariupolju še vedno ujetih več kot tisoč ljudi, do katerih reševalci ne morejo zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja. Mesto je oblegano že tri tedne.

Zelenski je v videonagovoru pojasnil, da je bilo do zdaj iz Mariupolja evakuiranih več kot 9000 ljudi. "Okupatorji še naprej onemogočajo dostavo humanitarne pomoči na oblegana območja. To je namerna taktika. Naredili bodo absolutno vse, kar je v njihovi moči, zdaj bodo humanitarno katastrofo v ukrajinskih mestih izrabili kot izgovor, da Ukrajinci sodelujejo z okupatorjem. To je vojni zločin." V mestu primanjkuje hrane in vode, prav tako ni ogrevanja in elektrike. Približno 5000 ljudem naj bi v petek uspelo zbežati iz mesta, več kot 300.000 pa jih ostaja ujetih. Razmere v mestu ostajajo grozljive. Ljudem zmanjkuje vode in hrane, ni elektrike in ogrevanja, na ulicah ležijo trupla. Mesto je poleg tega stalno tarča bombardiranja.

Iz Mariupolja poročajo o uličnih bojih, boji so potekali tudi za veliko jeklarno Azovstal, ki leži na obrobju mesta.

V Zaporožju 38-urna policijska ura

Ukrajinska vojska je v mestu Zaporožje uvedla 38-urno policijsko uro, med katero je namestnik župana Anatolij Kurtijev prebivalce pozval, naj ne zapuščajo stanovanj. V petek je v obstreljevanju mesta umrlo devet ljudi, še 17 je ranjenih. Ruske sile imajo še vedno nadzor nad jedrsko elektrarno v okolici mesta, ki so jo zavzele pred dvema tednoma.

Po podatkih Združenih narodov je do zdaj v spopadih v Ukrajini umrlo najmanj 847 civilistov, 1399 je bilo ranjenih, med njimi 78 otrok. Največ jih je umrlo zaradi eksplozivnih naprav.

V Lugansku odprli humanitarni koridor

Guverner luganske regije je dejal, da bo v soboto odprt humanitarni koridor, po katerem bodo civilisti lahko zapustili mesto, v mesto pa bodo dostavili hrano, zdravila in drugo pomoč.

Rusija trdi, da je uporabila hipersonične rakete

Rusija je sporočila, da so v Ukrajini v petek prvič uporabili hipersonične rakete, s katerimi so uničili skladišče orožja na območju Ivano-Frankivska na zahodu Ukrajine. "Letalski raketni sistem kinžal s hipersoničnimi raketami je uničil veliko podzemno skladišče raket in letalskega orožja," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Hipersonične rakete spadajo med novo orožje, ki ga razvija Rusija, predsednik Vladimir Putin pa jih je ob predstavitvi označil za nepremagljive.

Uničena vojašnica v Mikolajivu, najmanj 50 mrtvih

Na jugu Ukrajine pa je bila v petek popolnoma uničena vojašnica v mestu Mikolajiv, v katero je priletelo šest ruskih raket. Pristojni se bojijo, da bo število smrtnih žrtev zelo veliko – za zdaj so iz ruševin potegnili 50 trupel.

"Rusi so strahopetno napadli vojake, ki so spali," je povedal guverner mikolajivske regije Vitalij Kim. Dodal je, da reševalna akcija še poteka, drugih podrobnosti ni navedel. Po poročanju AFP-ja, ki se sklicuje na vojake v mestu, je bilo v vojašnici okoli 200 mladih ukrajinskih vojakov. Mikolajiv ima strateški položaj na jugu Ukrajine in je zadnje veliko mesto na črnomorski obali pred Odeso. Znano je po ladjedelnicah.

Župan Mikolajiva Oleksander Senkevič je povedal, da ruske sile, ki nadzorujejo sosednji Herson, od tam stalno bombardirajo mesto z okoli pol milijona prebivalci. Pojasnil je, da se napadi vrstijo tako hitro, da jim sploh ne uspe razglasiti alarma.

Rusija svari pred minami v Črnem morju

Rusija je posvarila pred minami, ki jih je po njihovih trditvah v Črno morje namestila Ukrajina in jih lahko zanese do Bosporja ter naprej v Sredozemsko morje. "Ukrajinska mornarica je okoli pristanišč Odesa, Črnomorsk, Ošakov in Južni namestila mine," je sporočila ruska obveščevalna služba FSB. Dodali so, da gre za zastarele mine iz prve polovice 20. stoletja.

Ker so se kabli, ki mine povezujejo s sidri, ponekod pretrgali, zdaj mine prosto plavajo po morju, veter in tokovi pa jih zanašajo proti Bosporju, trdijo v Moskvi. Dodali so, da zato ni nemogoče, da mine zaidejo tudi v Sredozemlje.

ZN: Iz Ukrajine prihajajo bolj travmatizirani ljudje

Begunci, ki zdaj bežijo pred rusko invazijo v Ukrajini, so po opažanju Združenih narodov (ZN) "bolj travmatizirani", kot so bili tisti, ki so pobegnili v prvi fazi vojne. Številni begunci, ki so se za odhod odločili zgodaj, so imeli v primerjavi z drugim valom beguncev stike zunaj države in načrt, kje bodo lahko bivali.

"To smo zagotovo opazili v zadnjih petih ali šestih dneh na Poljskem," je dejal novinarjem tiskovni predstavnik visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) Matthew Saltmarsh. "Tisti begunci, ki zdaj prihajajo, so bolj travmatizirani. Mnogi so bili v šoku. Mislim, da je pošteno reči, da imajo manj sredstev kot tisti, ki so prišli v prvi fazi te krize."

Ukrajino je od 24. februarja, ko se je začela obsežna ruska invazija, zapustilo že 3,27 milijona ljudi, navaja UNHCR. Na Poljsko se je zateklo že okoli dva milijona beguncev.