Glasovanji naj bi potrdili proevropsko pot nekdanje sovjetske republike. Foto: Reuters
Glasovanji naj bi potrdili proevropsko pot nekdanje sovjetske republike. Foto: Reuters

Na referendumu volivci in volivke odgovarjajo na vprašanje, ali naj se vstop v EU zapiše kot cilj v moldavsko ustavo. Večina prebivalstva naj bi bila temu naklonjena. Za veljavnost referenduma je potrebna 33-odstotna volilna udeležba, ki je bila presežena, poroča Euronews.

Do 15. ure po krajevnem času je bila volilna udeležba visoka, saj je svoj glas na predsedniških volitvah oddalo 39 odstotkov upravičencev oz. 1,1 milijona, kar je 215.000 več kot leta 2020. Referenduma se je medtem udeležila približno tretjina volivcev.

Medtem so proruske politične sile v državi pozivale k bojkotu glasovanja, ki ga je prejšnji teden v Kišinjevu kot velik mejnik pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot navaja Euronews, ki se sklicuje na agencijo AP, v Moldaviji ocenjujejo, da je Rusija skupaj porabila kar 100 milijonov evrov za spodkopavanje volilnega procesa, vključno z usklajenimi kampanjami dezinformacij, katerih namen je vplivati ​​na glasovanje. Proruski oligarh Ilan Šor, znan tudi po tem, da je vodil tajne operacije Kremlja v Moldaviji, je javno ponudil denar za glasove proti integraciji v EU.

Moldavija je sicer leta 2022 dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Ankete pa kažejo, da je podpora Moldavcev članstvu v EU-ju približno 60-odstotna.

11 kandidatov na predsedniških volitvah

Aktualna predsednica Maia Sandu je favoritinja za še en mandat v predsedniški tekmi, v kateri sodeluje 11 kandidatov.

52-letna Sandu, ki se na volitvah poteguje za drugi mandat, meni, da je poslanstvo njene generacije vključiti Moldavijo v evropsko družino. Po njenih besedah je pridružitev EU-ju moldavski Marshallov načrt. Pristopna pogajanja je država uradno začela junija letos.

V prvem krogu volitev bo nekdanjo svetovalko pri Svetovni banki izzvalo sedem kandidatov in tri kandidatke. Napoveduje se ji približno 36-odstotna podpora. V zelo verjetnem drugem krogu bodo volivci najverjetneje izbirali med njo in nekdanjim državnim tožilcem Aleksandrom Stoianoglom.

Ta sicer prav tako velja za proevropskega politika, a se obenem zavzema za dobre odnose z Moskvo, ki ima v Moldaviji tradicionalno velik vpliv. Vstopu v Unijo ne nasprotuje niti njegova, Rusiji naklonjena stranka socialistov, ki pa Maii Sandu očita, da je referendum razpisala sočasno zato, da bi povečala možnosti za ponovno izvolitev.

Če Sandu ne bo dobila popolne večine, bo 3. novembra potekal drugi krog volitev.

V Moldaviji referendum o EU-ju in volitve