"Grožnje naši demokraciji, povezane z vohunjenjem, sabotažami, dezinformacijami in kibernetskimi napadi, so dosegle novo razsežnost," je med predstavitvijo poročila o grožnjah demokraciji v Nemčiji opozorila nemška notranja ministrica Nancy Faeser. Pri tem se je oprla zlasti na vohunske in kibernetske dejavnosti Rusije, Kitajske in Irana, poroča bruseljski spletni portal Politico.

Po lanskoletnem izgonu ruskih diplomatov iz Nemčije je Moskva prilagodila svojo obveščevalno strategijo in je zdaj osredotočena predvsem na vohunjenje ter izvajanje kibernetskih in dezinformacijskih kampanj proti Nemčiji, navaja poročilo zveznega urada za zaščito ustave (BfV), nemške notranje obveščevalne agencije.

"Obsežna kibernetska kampanja leta 2023 je bila usmerjena proti pomembnim ciljem v gospodarstvu in politiki, vključno z izvršnim odborom stranke SPD. Ta napad je bil pripisan skupini APT28, ki jo nadzira ruska vojaška obveščevalna služba," je spomnil predsednik BfV Thomas Haldenwang.

Poročilo prav tako opozarja na vohunske dejavnosti Pekinga v Nemčiji, ki so osredotočene predvsem na opazovanje Kitajcev v izgnanstvu in na zbiranje informacij na področju gospodarstva.

Dejavnosti iranskih obveščevalnih služb pa so v Nemčiji usmerjene v nadzor iranskih opozicijskih skupin.

Povečanje ekstremizma

Haldenwang je dejal, da je 400 strani dolgo letno poročilo pokazalo "skrb vzbujajoče" povečanje števila skrajnežev vseh vrst, je poročal Guardian.

Število ekstremističnih kaznivih dejanj na celotnem ideološkem spektru se je lani povečalo za skoraj 4000 na nekaj manj kot 40.000, pri čemer se je število skrajno desničarskih kaznivih dejanj povečalo za približno 25 odstotkov.

Zaznanih je bilo 1270 primerov desničarskega ekstremističnega nasilja, kar je 13-odstotno povečanje. Število rasističnih in ksenofobnih kaznivih dejanj je v istem obdobju naraslo na več kot 10.400, kar je 39-odstotno povečanje.

Tudi zvezni urad kriminalistične policije je maja poročal, da so politično motivirana kazniva dejanja lani dosegla rekordno raven.

Število desničarskih skrajnežev v Nemčiji se je lani povišalo na 40.600, število levičarskih pa na 37.000. Število oseb, povezanih z grožnjo islamističnega terorizma, je medtem v primerjavi z letom 2022 ostalo skorajda nespremenjeno, in sicer 27.200.

Kljub temu poročilo ugotavlja, da se je nevarnost islamističnega terorizma v Nemčiji okrepila po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra.

Reichsbürger in druge povezane skupine, ki si prizadevajo spodkopati ali zrušiti nemško ustavno ureditev, so imele 25.000 podpornikov, kar je 2000 več kot lani, 10 odtokov pa jih je bilo ocenjenih kot potencialno nasilnih.

Haldenwang je podčrtal rast "nove desnice", ki z uporabo "alternativnih medijev" in družbenih omrežij, da bi z rasistično in revizionistično propagando prodrla v javni medijski prostor.

Haldenwang je poudaril nevarnost, ki jo predstavljajo islamistične teroristične skupine in radikalizirani posamezniki, ter dejal, da je vojna v Gazi po napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra "podžgala plamene antisemitizma v Nemčiji".

Po uradnih statističnih podatkih se je število kaznivih dejanj, uperjenih proti Judom in Izraelcem, samo oktobra 2023 povečalo na 1342, medtem ko jih je bilo leto prej 208. Poročilo ugotavlja, da so skrajno desne, skrajno leve in islamistične skupine "izkoriščale" napetosti na Bližnjem vzhodu za spodbujanje antisemitizma.

Faeser je razvoj dogodkov glede na nacistično preteklost Nemčije označil za "odvratnega", je poročal Guardian.

Na vprašanje, ali je njegova agencija v istem obdobju zaznala podoben porast protimuslimanskih kaznivih dejanj, je Haldenwang odgovoril, da takšnega trenda "ni bilo zaznati".