V nemškem parlamentu je največji delež priseljencev ali potomcev priseljencev do zdaj, približno 11-odstoten. Prvič v njem sedita tudi dve transspolni osebi.

Priseljenski delež je najvišji pri stranki levice, Zelenih in socialdemokratih, med 83 poslanci jih je največ potomcev turških priseljencev, nekaj italijanskih, poljskih, iranskih, pa tudi hrvaških in bosanskih.

Adis Ahmetović izvoljen v Hannovru

Zanimiva pa je zgodba poslanca socialdemokratov Adisa Ahmetovića. 28-letni Adis Ahmetović je bil v nemški parlament na listi socialdemokratov v Hannovru izvoljen neposredno, prejel je najvišji delež glasov v svojem okraju.

In ko je spoznaval nove kolege v poslanski skupini, je naletel na nekdanjega odvetnika, zdaj poslanca socialdemokratov Matthiasa Mierscha: "Zastrigel sem z ušesi, saj Ahmetović ni pogosto ime. Zato sem ga vprašal, ali lahko vpraša svoje starše, ali jim je moje ime Matthias Miersch kaj znano. Vprašal je mamo, ki je takoj rekla: "Da, poznamo ga zelo dobro, kajti bil je naš odvetnik leta 1993 in nam je omogočil, da smo lahko ostali v Nemčiji'."

Ahmetovićevi starši so leta 1992 pobegnili pred vojno v Bosni in Hercegovini, pove poslanec SPD-ja: "Neverjetno čudovit občutek je biti član bundestaga ter srečati in delati skupaj z osebo v socialdemokratski stranki, ki mi je pred 20 leti omogočila, da sem lahko odrasel v tej državi," je dejal.

Odvetnik družini pomagal brezplačno

Matthias Miersch je takrat družini pomagal iz sočutja, brezplačno in je nad novim kolegom v parlamentu navdušen: "Če imaš takšno zgodbo, imaš tudi povsem drugačen odnos do politike, do držav, pa tudi do begunske politike, ki je zelo aktualna. In v tem primeru je nekdo, kot je Adis Ahmetović, ki ima povsem drugačno sočutje, v tem smislu pridobitev za zunanjo politiko SPD-ja."

V Nemčiji je sicer delež priseljencev ali njihovih potomcev 25-odstoten, v parlamentu le 11,3-odstoten, večinoma med SPD-jem, Zelenimi in v stranki Levice.