Na pariški aveniji Elizejske poljane so se že od jutra zbirali protestniki. Kot je dejal notranji minister Christophe Castaner, je bilo med več tisoč udeleženci tudi 1.500 "nasilnežev". Več ljudi je prišlo tudi iz drugih delov Francije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Protestniki so med drugim skušali napasti policijski tovornjak, podirati pa so začeli tudi zaščitne ograje. Poleg tega so plenili trgovine na Elizejskih poljanah.

Policija je uporabila solzivec in vodni top, doslej pa je aretirala 129 ljudi. V Parizu je razporejenih 5.000 policistov.

Ob robu protesta je zagorelo v eni izmed bančnih poslovalnic, pri čemer je bilo lažje poškodovanih 11 ljudi, med njimi dva policista. Notranji minister je sporočil, da so evakuirali prebivalce zgradbe nad banko, ogenj pa pogasili. "Posamezniki, ki so to naredili, niso ne protestniki ne izgredniki – to so morilci," je dejal.

Že ob začetku protestov je Castaner sporočil, da organizatorji pozivajo k nasilju in želijo povzročiti kaos v glavnem mestu. "Odgovorite kar se da odločno na te nesprejemljive napade," je svetoval tamkajšnji policiji.

Izgrede je obsodila tudi pariška županja Anne Hidalgo, ki jih je označila za nesprejemljive.

Gibanje rumenih jopičev se je hitro distanciralo od izgrednikov. Sporočili so, da vandalizem izvaja le radikalna manjšina, poroča ruski portal rt.com.

Organizatorji so, potem ko je po štirih mesecih število udeležencev protestov v zadnjem času močno upadlo, napovedali ponovno okrepitev. V Pariz so povabili tudi ljudi iz drugih delov države in podpornike iz drugih držav. Današnji protest so označili za "ultimat" francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, proti kateremu so usmerjeni protesti.

Pripadniki rumenih jopičev so se zbrali tudi v drugih delih Francije, med drugim v Bordeauxu na jugozahodu, Lyonu na vzhodu in Montpellieru na jugu države.

Protesti se nadaljujejo kljub številnim posvetom v okviru javne razprave, ki jo je Macron sredi januarja sprožil za pomiritev protestnikov, končala pa se je v petek. Gibanje se je začelo novembra v znak protesta zaradi povišanja cen goriva, nato pa preraslo v upor proti vladnim politikam. Po decembrskem nasilju, največjem v več desetletjih, so protesti sicer vse manj množični.