RTV-jev dopisnik se je prebil na območje Jablanice, kjer so razmere najhujše. Kot je dejal, reševalne službe še vedno iščejo morebitne preživele, vendar pristojni poročajo, da je zelo težko verjeti, da bi kdo od njih preživel. Razmere je opisal kot katastrofalne in grozljive.

"Ljudje so brez vode, elektrike ter telekomunikacij," je dejal Anžin, ki je poudaril, da bo do kraja nesreče treba prednostno vzpostaviti prometne povezave. "Ob cestah, ki vodijo do Jablanice, se je sprožilo veliko zemeljskih plazov," še dodaja Anžin, "in tam je še ogromno hiš, za katere lahko v tem trenutku lahko zagotovo rečemo, da jih bo treba podreti".

Kot je še poročal, številni domačini menijo, da je bil vzrok za tako katastrofo predvsem kamnolom, iz katerega se je potem zvalilo kamenje v kotlino. "Po eni strani je sem prišla voda, po drugi strani je ogromno hiš odneslo kamenje, ki je potem zaprlo pot vodi. Voda je začela odtekati šele danes zjutraj."

Več v prispevku

Različni podatki o številu žrtev

Sprva so mediji v BiH-u poročali o več kot 20 umrlih, pri čemer so se sklicevali na uradne podatke. Tiskovni predstavnik hercegovsko-neretvanskega kantona Darko Juka je za STA pojasnil, da je "v kaotičnem stanju" nastala napaka pri evidentiranju. Iste smrtne žrtve je namreč po njegovih besedah prijavljalo več služb, ki so bile na terenu, te številke pa so nato prišle v skupno evidenco.

Po uradnih podatkih so potrdili smrt 13 ljudi v Jablanici in dveh v Konjicu.

Kot poroča Al Džazira Balkans, je v Jablanici v enem dnevu padlo več dežja kot v enem mesecu.

Pogrešajo od 20 do 40 ljudi

Po poplavah so za celotno območje entitete federacije Bosne in Hercegovine razglasili stanje naravne nesreče. Razmere na terenu se malce izboljšujejo, potem ko je proti jutri nehalo deževati in se je voda umaknila iz poplavljenih predelov.

Na najbolj prizadetih območjih Jablanice, Konjica, Kiseljaka, Kreševa in Fojnice so ekipe vojske in druge nujne službe, ki iščejo pogrešane med ruševinami in naplavinami. Civilna zaščita BiH-a je sporočila, da pogrešajo od 20 do 40 ljudi, ki naj bi bili ujeti pod ruševinami ali pa so jih odnesle poplavne vode.

Najhuje je prizadeta občina Jablanica severno od Mostarja, kjer so v naselju Donja Jablanica porušene številne hiše, ceste in mostovi, odneslo pa je tudi del železniške proge. Sarajevski časnik piše, da so pod plazom našli mrtev objet zakonski par. V vasi Zlate pri Jablanici je umrla 29-letna nosečnica, na katero je padlo drevo, poroča sarajevski portal N1.

Župan občine Jablanica Damir Šabanović je izjavil, da se spopadajo s tragedijo brez primere. "Žal je po neurju veliko žrtev, iščemo pogrešane (...) Družinam žrtev izrekam iskreno sožalje in podporo," je dejal. Kot je dodal, so od zgodnjih jutranjih ur na terenu reševalci, ki se z mehanizacijo trudijo pomagati prebivalcem.

Je kamnolom povečal tragedijo?

Veliko je ugibanj o tem, ali je vzrok za plaz, ki je zasul več hiš, kamnolom nad naseljem, ki so ga tam odprli po koncu vojne.

V društvu Eko akcija so po pisanju mostarskega portala Bljesak.info opozorili na mogoče posledice delovanja kamnoloma, prebivalci pa trdijo, da je bil to tudi dejavnik, ki je povečal število žrtev in obseg škode.

Po poročanju N1 je več tisoč ton kamenja in skal iz kamnoloma zgrmelo na celotno naselje, medtem ko je voda s kamenjem zalila en del naselja. Naplavine so ustvarile jez, zaradi česar voda ni stekla v dolino.

Notranji minister Federacije BiH-a Ramo Isak je v pogovoru za N1 povedal, da je na terenu v Donji Jablanici kriminalistična policija, ki preiskuje, kako se je sprožil plaz iz kamnoloma. "Padavine niso bile tako obilne, da bi privedle do tega," je dejal.

Kot je dejal notranji minister BiH-a Nenad Nešić, si je sam ogledal kamnolom, ob tem pa ne ve, kdo ima dovoljenje za njegovo obratovanje. "Sem proti nezakoniti sečnji gozdov, uničevanju rečnih strug in vsemu, kar lahko povzroči naravne katastrofe in ogrozi okolje, v katerem ljudje živijo. Absolutno zagovarjam red in to, da vsi, ki kršijo zakon, tudi odgovarjajo," je poudaril Nešić.

Poplave in zemeljski plazovi so uničili stanovanjske objekte ter cestno in železniško infrastrukturo, prekinjene so tudi številne telekomunikacijske povezave.

"Ponekod je videti samo dele streh. Ne spomnim se krize takih razsežnosti od vojne," je dejal tiskovni predstavnik regionalne vlade Darko Jukan.

Pomoč ponudili Hrvaška, Srbija, Slovenija in EU

V BiH-u so po pozivu na pomoč društva Pomozi.ba za poplavljena območja doslej zbrali skoraj 500.000 konvertibilnih mark (250.000 evrov), je za mrežo radio Slobodna Evropa danes povedal predsednik društva Elvir Karalić. Enkratno denarno pomoč v višini 100.000 evrov bo za prizadeto prebivalstvo donirala tudi Srbska pravoslavna cerkev.

Pomoč sta BiH-u v petek ponudili Hrvaška in Srbija. Hrvaška vlada je sporočila, da se bo takoj odzvala in zagotovila vso potrebno podporo, ko bodo oblasti v BiH-u opredelile specifične potrebe in poslale uradno prošnjo za pomoč. Dodali so, da je Hrvaška pripravljena ukrepati s civilno zaščito, gasilci, ministrstvom za notranje zadeve in obrambo ter hrvaškim Rdečim križem.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je Srbija prizadetemu prebivalstvu pripravljena pomagati na vse načine, "če to želijo", bodisi s helikopterji, čolni, finančno in na druge načine. "Naj povedo, kaj potrebujejo, in mi bomo pripravljeni," je dodal.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je sporočil, da je ponedeljek, 7. oktobra, razglasil za dan žalovanja.

Solidarnost in podporo BiH-u je v petek izrazil tudi EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je v petek dejal, da je EU pripravljen zagotoviti nadaljnjo pomoč v okviru mehanizma civilne zaščite. Na prošnjo BiH-a za pomoč je Evropska unija že aktivirala storitev Copernicus za kartiranje.

BiH-u je pripravljena pomagati tudi Slovenija, so v petek v ločenih objavah na omrežju X sporočili predsednica države Nataša Pirc Musar, premier Robert Golob ter zunanja ministrica Tanja Fajon in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas sta sporočila, da sta začela zbirati pomoč za BiH.

Preložili lokalne volitve v občinah, prizadetih v poplavah

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je odločila, da bodo preložili lokalne volitve v občinah, ki so jih prizadele katastrofalne poplave.

Volitve bodo po odločitvi volilne komisije preložili na vseh voliščih v Jablanici, Konjicu, Kiseljaku in Kreševu ter na treh voliščih v Fojnici. Odločitev o novem datumu volitev v teh občinah mora komisija sprejeti najpozneje v 30 dneh.

Volilna komisija pričakuje, da bodo volitve v preostalem delu države potekale brez težav, dostava glasovnic pa po njihovih navedbah poteka nemoteno, poroča sarajevski portal Klix.ba.