Prekop posmrtnih ostankov de Rivere so izvedli šest mesecev po tistem, ko je Španija sprejela zakon o demokratičnem spominu, s katerim naj bi se v državi spoprijeli z dediščino državljanske vojne v letih 1936–39 in desetletji diktature, ki je sledila.

Jose Antonio Primo de Rivera je leta 1933 ustanovil fašistično stranko Falange, ki je skupaj z vojsko in špansko Rimskokatoliško cerkvijo postala eden izmed stebrov brutalnega režima diktatorja Franca.

Primo de Rivera, usmrčen novembra 1936 zaradi zarote proti izvoljeni republikanski vladi, je bil leta 1959 pokopan v baziliki v t. i. dolini padlih blizu Madrida, kjer je bil pozneje pokopan tudi Franco, ki je državi po zmagi nacionalistov v krvavi državljanski vojni (1936–1939) vladal vse do smrti leta 1975.

Posmrtne ostanke Franca prenesli leta 2019

Bazilika je del velikega mavzoleja, ki ga je po državljanski vojni zgradil Francov režim, deloma s prisilnim delom 20.000 političnih zapornikov.

Kraj, ki je postal simbol španskega fašizma, so pozneje preimenovali v dolino Cuelgamuros, kot je bila prvotno znana, tam pa so zdaj pokopani tisti, ki so umrli v državljanski vojni.

V skladu z novim zakonom namreč nobena osebnost, povezana z vojaškim udarom leta 1936, ki je sprožil državljansko vojno, ne sme biti pokopana na "vidnem javnem mestu".

Družina Prima de Rivere se je strinjala s prenosom njegovih posmrtnih ostankov na San Isidro, za datum pa je izbrala 24. april, ko mineva 120 let od njegovega rojstva.

Španski minister za predsedstvo Felix Bolanos, pristojen tudi za vprašanje sprave, je dejal, da je današnja operacija še en korak v prizadevanjih vlade, da mavzoleju odvzame status simbola frankizma in skrajno desničarske ideologije.

Posmrtne ostanke diktatorja Franca so sicer že leta 2019 iz mavzoleja prenesli na pokopališče severno od Madrida v grob, v katerem leži tudi njegova pokojna žena.