V brodolomu pri kraju Steccato di Cutro februarja letos je umrlo več kot 70 prebežnikov. Foto: EPA
V brodolomu pri kraju Steccato di Cutro februarja letos je umrlo več kot 70 prebežnikov. Foto: EPA

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je navedla, da so med razlogi za večje število smrti pri prečkanju Sredozemskega morja zamude pri državnih operacijah iskanja in reševanja.

Zamude so bile dejavnik v najmanj šestih letošnjih nesrečah, v katerih je umrlo skupno najmanj 127 ljudi. Popolna odsotnost odziva na sedmi incident pa je zahtevala življenja najmanj 73 prebežnikov.

Prizadevanja nevladnih organizacij za iskanje in reševanje so se v zadnjih mesecih občutno zmanjšala. Število znanih smrtnih žrtev je ob tem verjetno manjše od dejanskega števila žrtev, še poudarja organizacija Združenih narodov.

IOM ugotavlja, da se pojavljajo zamude pri reševanjih, ki jih vodijo državne oblasti. Foto: EPA
IOM ugotavlja, da se pojavljajo zamude pri reševanjih, ki jih vodijo državne oblasti. Foto: EPA

"Normalizacija smrti" – od leta 2014 več kot 20.000 smrtnih žrtev

"Humanitarna kriza v osrednjem Sredozemlju je nedopustna," je dejal generalni direktor IOM-a Antonio Vitorino. "Ker je bilo od leta 2014 na tej poti potrjenih več kot 20.000 smrtnih žrtev, se bojim, da so se te smrti normalizirale," je opozoril in dodal, da je reševanje na morju pravna obveznost držav.

Poudaril je še, da je pri iskanju in reševanju potrebno proaktivno usklajevanje pod vodstvom držav, ki jih je v duhu delitve odgovornosti in solidarnosti pozval, naj sodelujejo in si prizadevajo za zmanjševanje števila smrtnih žrtev na migracijskih poteh.

Nejasna usoda pogrešanih čolnov

IOM preiskuje tudi več poročil o primerih, v katerih so čolni prijavljeni kot pogrešani, pri čemer pa ni ne podatkov o preživelih, umrlih ali operacijah iskanja in reševanja. Usoda več kot 300 ljudi na teh plovilih ostaja nejasna.

Nevladne organizacije so v Sredozemlju v zadnjih mesecih manj aktivne. Foto: Reuters
Nevladne organizacije so v Sredozemlju v zadnjih mesecih manj aktivne. Foto: Reuters

Samo med velikonočnim koncem tedna je v celotno Italijo prispelo 3000 prebežnikov, s čimer se je skupno število prihodov letos povzpelo na 31.192 ljudi, še navaja IOM.

Iz Slovenije v Italijo vstopilo štirikrat več prebežnikov kot lani

Tržaški prefekt Pietro Signoriello je medtem sporočil, da je tržaška policija v prvem četrtletju izsledila 2600 prebežnikov, ki so v Italijo vstopili prek Slovenije, kar je več kot štirikrat več v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Tržaška pokrajina in celotna dežela Furlanija - Julijska krajina je vstopna točka za prebežnike s t. i. zahodnobalkanske migracijske poti.

Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar bo v četrtek odpotoval v Rim, kjer se bo srečal z italijanskim notranjim ministrom Matteom Piantedosijem. Ena izmed tem njunih pogovorov bodo tudi migracije, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Trst pozdravlja razglasitev izrednih razmer

Tržaški prefekt Signoriello, ki je govoril na prireditvi ob 171. obletnici oblikovanja prve različice policije na ozemlju sodobne Italije, je ob tem pozdravil odločitev italijanske vlade za razglasitev izrednih razmer.

Sorodna novica Italijanska vlada zaradi prihodov prebežnikov razglasila izredne razmere

Tržaške oblasti bodo zdaj preučile, kako lahko v sklopu izrednih razmer, ki bodo trajale pol leta, obravnavajo problematiko migracij.

Italija naj bi povečala število sprejemnih centrov in deportacij

Kot je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, naj bi uvedba izrednih razmer med drugim poenostavila postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce.

Po neuradnih informacijah naj bi Italija povečala število pridržanj in deportacij tistih, ki niso upravičeni, da ostanejo v državi. Za upravljanje migracij bo vlada aktivirala tudi civilno zaščito in Rdeči križ, ki bosta pomagala z opremo in izkušnjami.