Prvi izidi so kazali, da bi lahko Erdogan zmagal že v prvem krogu, saj naj bi dobil več kot 50 odstotkov glasov, a je z nadaljevanjem štetja podpora padla pod to mejo. Po 89 odstotkih preštetih glasovnic naj bi zbral 49,9 odstotka glasov. Trenutne podatke je sporočila državna tiskovna agencija Anadolu.
Medtem je opozicijski župan glavnega mesta Ankara Mansur Yavas dejal, da glede na štetje, ki so ga opravili v njegovi stranki, Kiliçdaroğlu vodi pred Erdoğanom s 47,42 proti 46,48 odstotka.
Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA turški državni mediji vedno najprej objavijo izide iz regij, ki veljajo za naklonjene Erdoğanu, šele pozneje pa izide iz Carigrada, Ankare in Izmirja, kjer naj bi imel dozdajšnji predsednik manj podpore.
Če noben kandidat ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov, bo 28. maja sledil drugi krog predsedniških volitev.
Obljube o odpravi predsedniškega sistema
Za položaj predsednika so se spopadli trije kandidati, potem ko je predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince v četrtek odstopil od kandidature. Poleg 69-letnega Erdoğana je imel največ možnosti za zmago opozicijski kandidat, 74-letni Kiliçdaroğlu. V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan. Dobil naj bi okoli 5,3 odstotka glasov.
Kiliçdaroğlu obljublja odpravo predsedniškega sistema, sprejetega na referendumu leta 2017 in v skladu s katerim ima predsednik široka pooblastila, in vrnitev k parlamentarnemu sistemu. "Vsi smo pogrešali demokracijo," je v Ankari ob oddaji svojega glasu danes dejal Kiliçdaroğlu in napovedal, da bo v državo "prišla pomlad".
"Upam, da bo izid po večernem štetju glasov dober za prihodnost naše države, za turško demokracijo," pa je po oddaji glasu v Carigradu povedal Erdogan, pri čemer zmage ni napovedal.
Kiliçdaroğluja podpira raznoliko opozicijsko Narodno zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih, podprla pa naj bi ga tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP).
Kiliçdaroğluju ankete kazale prednost
V anketah je imel rahlo prednost Kiliçdaroğlu. Dve anketi sta celo kazali, da bo prejel več kot 50 odstotkov glasov, kar bi pomenilo zmago že v prvem krogu, poroča Reuters. Morebitni drugi krog je predviden za 28. maj.
"Te volitve vidim kot izbiro med demokracijo in diktaturo," je dejal 64-letni Ahmet Kalkan, ki je v Carigradu glasoval za Kiliçdaroğluja. "Izbral sem demokracijo in upam, da moja država izbere demokracijo," je dejal upokojeni zdravstveni delavec.
Na drugi strani je Erdoğanov podpornik Mehmet Akif Kahraman dejal, da trenutni predsednik še vedno predstavlja prihodnost, tudi po dveh desetletjih na oblasti bodisi kot premier bodisi kot predsednik. "Če bo Bog dal, bo Turčija svetovni voditelj," je dejal.
Erdoğanov položaj in položaj njegove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) naj bi bila sicer ogrožena kot še nikoli doslej, med drugim tudi zaradi februarskega uničujočega potresa, v katerem je umrlo več kot 50.000 ljudi. Poleg kritik odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost.
Kiliçdaroğlu, ki ima sloves umirjenega in poštenega politika, predstavlja nasprotje ognjevitemu in oblastnemu Erdoğanu, ki je imel kot predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil načeloma neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 začel veljati nov predsedniški sistem.
Volijo tudi poslance
Več kot 60 milijonov turških volivcev je hkrati volilo tudi nov parlament. Za poslanske sedeže se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. V parlamentu ima sicer sedaj večino Erdoganova konservativna islamistična Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.
Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci in poslanke pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje