Županja Anne Hidalgo je dejala, da nameravajo v sklopu del 1,9 kilometra dolg odsek v središču Pariza spremeniti v "izjemen vrt". Odbor, pristojen za Elizejske poljane, od leta 2018 lobira za korenito prenovo.

"Legendarna avenija je v zadnjih 30 letih izgubila svoj lesk. Parižani jo vse bolj zapuščajo, poleg tega jo je prizadelo več kriz – protesti rumenih jopičev, stavke, zdravstvena in gospodarska kriza,” so sporočili iz odbora.

"Elizejske poljane pogosto imenujejo za najlepšo avenijo na svetu, a mi, ki tukaj delamo vsak dan, glede tega nismo tako prepričani," je leta 2019 dejal Jean-Noël Reinhardt, predsednik odbora. "Elizejske poljane imajo vse več obiskovalcev, podjetja zvenečih imen pa tekmujejo za svoj prostor na njih, a Francozom se zdijo obrabljene.”

"Nebeški kraj"

Odbor se je javno posvetoval glede načrtov za avenijo, preden so izbrali ustrezni projekt biroja PCA-Stream. Načrti vključujejo prepolovitev kapacitet za vozila, preureditev cest v pešcone in zelene cone ter zasaditev drevoredov za izboljšanje kakovosti zraka.

S tem bi avenijo tudi v resnici približali njenemu imenu, saj so bile Elizejske poljane v grški mitologiji nebeški kraj, namenjen herojem in krepostnim možem. Prvotno so bili tam močvirje in zelenjavni vrtovi.

André Le Nôtre, vrtnar sončnega kralja Ludvika XIV., je bil tisti, ki je na lokaciji zasnoval široko promenado z dvojno vrsto brestov na vsaki strani, imenovano Grand Cours. V Elizejske poljane so jo preimenovali leta 1709 in jo podaljšali, do konca stoletja pa je postala priljubljen kraj za sprehode in piknike.

Na Elizejskih poljanah so Parižani slavili osvoboditev izpod nacistične okupacije leta 1944, nogometne zmage in podobno pa še vedno pritegnejo množice, a šarm, po katerem so bile svoj čas znane, je zbledel, Parižani pa se jih izogibajo. Danes je avenija znana po kavarnah s predrago kavo, luksuznih butikih, salonih prestižnih avtomobilov in vsakoletni vojaški paradi ob obletnici padca Bastilje.

Turistično mravljišče

Od 100.000 pešcev, kolikor jih je bilo na aveniji vsak dan pred pandemijo, jih je bilo 72 odstotkov turistov, 22 odstotkov pa zaposlenih. Osempasovnico, speljano po aveniji, v povprečju prevozi 3000 vozil na uro in je bolj onesnažena od zelo prometne krožne ceste okoli Pariza.

Arhitekt Philippe Chiambaretta iz biroja PCA-Stream je dejal, da so Elizejske poljane postale kraj, ki lepo povzema težave velemest po vsem svetu – "onesnaženje, promet, turizem in potrošništvo" – in jih je treba preoblikovati v "ekološke, zaželene in vključevalne". Načrti vključujejo tudi preoblikovanje znamenitega Place de la Concorde, največjega trga v mestu.

Cilj je, da bi Elizejske poljane v novi podobi zaživele do leta 2030. Projekt je sicer le eden v daljši vrsti načrtov prenove Pariza pred olimpijskimi igrami in po njih, vključno s tem, da bi območje okoli Eifflovega stolpa spremenili v veličastni park, piše Guardian.