Volkswagen priznava ovajanje svojih delavcev brazilskim oblastem v času vojaške diktature. Foto: Reuters
Volkswagen priznava ovajanje svojih delavcev brazilskim oblastem v času vojaške diktature. Foto: Reuters

Delavci in njihove družine so tožbo zoper Volkswagen zaradi kršitve človekovih pravic vložili pred petimi leti.

Preiskava iz leta 2016 je pokazala, da so varnostni agenti Volkswagna ovajali zaposlene policiji, ki je lovila ljudi, označene kot "subverzivne". Te ljudi so nato pridržali in mučili, poroča BBC.

12 delavcev je dejalo, da so jih aretirali in mučili v ogromni Volkswagnovi tovarni v Sao Bernardu do Campo blizu Sao Paula, drugi so bili odpuščeni in uvrščeni na t. i. črne liste. Številni nato še leta niso mogli dobiti dela, je pokazala preiskava tiskovne agencije Reuters leta 2014.

Volkswagnovi agenti so nadzorovali uslužbence in obveščali vojaške oblasti, ko so našli nezakonite komunistične letake in časopise.

Brazilski skrajnodesni predsednik Jair Bolsonaro, nekdanji vojaški častnik, je večkrat hvalil vojaško diktaturo in predlagal ponovno uvedbo njenih politik. Foto: Reuters
Brazilski skrajnodesni predsednik Jair Bolsonaro, nekdanji vojaški častnik, je večkrat hvalil vojaško diktaturo in predlagal ponovno uvedbo njenih politik. Foto: Reuters

"Vodstvo Volkswagna v Braziliji je izkazovalo brezpogojno zvestobo vojaški vladi," je pokazala preiskava iz leta 2016, ki jo je naročil Volkswagen in ki jo je izvedel Christopher Kopper, profesor zgodovine na nemški univerzi v Bielefeldu.

Kot je dejal Kopper, ni bilo "jasnega dokaza, da je bilo sodelovanje institucionalizirano v podjetju," a da so v kadrovski službi vedeli, kaj se dogaja.

V Braziliji je bila ustanovljena nacionalna komisija za resnico zato, da bi preiskali zlorabe med vojaško vladavino. Ugotovila je, da so državni agenti sistematično izvajali nezakonite aretacije, mučenja, usmrtitve in da so krivi za prisilna izginotja.

V svojem končnem poročilu leta 2014 je komisija predstavilo primer delavca Lucia Bellentanija. "Bil sem v službi, ko sta k meni pristopila dva človeka s strojnicama," je dejal Bellentani, komunistični aktivist. "Zvila sta mi roke na hrbtu in me takoj vklenila. Takoj, ko smo prišli v Volkswagnov varnostni center, se je začelo mučenje. Udarjali in brcali so me," je dejal.

Komisija za resnico je ugotovila, da je bilo med vojaško diktaturo v Braziliji ubitih več kot 400 ljudi, okoli 40.000 pa je bilo mučenih.

Volkswagen "obžaluje kršitve"

"Obžalujemo kršitve, ki so se zgodile v preteklosti. Za Volkswagen je pomembno, da se odgovorno soočimo s tem negativnim poglavjem v brazilski zgodovini in da spodbujamo preglednost," je dejala članice Volkswagnove uprave Hiltrud Werner.

Volkswagen je z brazilskim tožilstvom v sredo podpisal dogovor, v skladu s katerim bo tudi doniral sredstva za različne projekte, vključno s spominskim znamenjem za žrtve diktature, je sporočilo podjetje.

Medtem je nemško sodišče razsodilo, da se mora nekdanjemu predsedniku uprave Volkswagna Martinu Winterkornu soditi zaradi dodatnih obtožb, povezanih z afero "dieselgate", poroča nemški portal Deutsche Welle. Afera je razkrila Volkswagnovo goljufanje na testih izpustov njegovih vozil.


Ta mesec so bile zoper Winterkorna in še štirim drugim ljudem že vložene obtožnice zaradi njihove vloge v goljufanju. Zdaj Winterkornu grozijo nove obtožbe, češ da kapitalskih trgov ni pravočasno obvestil, čeprav je vedel za uporabo goljufive programske opreme.