"Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti sta danes ob posredovanju EU-ja znova potrdila pomen reševanja usode preostalih pogrešanih ljudi, da bi končali trpljenje njihovih najdražjih ter spodbudili trajno spravo in mir," je sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Po besedah Borella sta obe strani priznali, da je vprašanje pogrešanih ljudi humanitarno vprašanje. Voditelja pa sta poudarila tudi nujno potrebo po dodatnih skupnih prizadevanjih na tem področju. V ta namen sta podprla skupno izjavo o pogrešanih ljudeh.

Srbija in Kosovo med drugim v njej zagotavljata, da bosta v celoti izpolnila zaveze, dane na področju pogrešanih ljudi. Zavezujeta se tudi tesnemu sodelovanju pri identifikaciji grobišč in izkopavanju. Poleg tega bosta strani zagotovili poln dostop do zanesljivih in točnih informacij, ki bodo pomagale pri iskanju in identifikaciji pogrešanih ljudi iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000.

Družinam pogrešanih bosta omogočili sodelovanje pri identifikaciji in jim zagotovili pravice, ki jim pripadajo, še piše v izjavi. Strani pa bosta vzpostavili še skupno komisijo pod vodstvom EU-ja, katere delo bo spremljal Mednarodni odbor Rdečega križa.

Borrell je v imenu EU-ja pozdravil potrditev izjave in izrazil pričakovanje, da bosta strani naredili otipljiv napredek.

Kot so še navedli v Bruslju, je 1621 od 6065 primerov pogrešanih ljudi iz obdobja med 1. januarjem 1998 in 31. decembrom 2000 še vedno nerešenih. To obdobje med drugim obsega vojno na Kosovu, ki je trajala od konca februarja 1998 do sredine junija 1999.

Sporna skupnost srbskih občin

V Bruslju danes poteka prvo srečanje Kurtija in Vučića po sklenitvi dogovora o implementaciji sporazuma o normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo sredi marca. Med drugim skupaj z Borrellom in posebnim odposlancem EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčakom razpravljajo o prvem osnutku statuta skupnosti srbskih občin na Kosovu, pristojnosti katere so že leta jabolko spora med stranema.

Priština zavrača, da bi imela skupnost izvršne oblasti, Beograd pa z njeno vzpostavitvijo pogojuje napredek v dialogu pod okriljem EU-ja. Za kosovske Srbe je ta skupnost pogoj za vrnitev v kosovske institucije.

Za srečanje so se dogovorili po srbskem bojkotu lokalnih volitev na severu Kosova, po katerih so ob nekajodstotni udeležbi večinsko srbske občine dobile albanske župane, in po tem, ko so v Svetu Evrope sprejeli kosovsko prošnjo za članstvo ter začeli postopek, kar je posebej razburilo srbskega predsednika Vučića, ki Prištino obtožuje sprožanja kriz in pregona Srbov.

Kosovski premier Kurti pravi, da ne ve, kakšen predlog bo predstavila Evropska unija, ne namerava pa privoliti v zvezo, ki bi imela izvršilna pooblastila, na Kosovu ne bo tvorbe, podobne bosansko-hercegovski entiteti Republiki Srbski, ki bi spodkopavala državnost Kosova.

Kurti in Vučić mednarodni skupnosti obljubljata izpolnitev sporazuma o normalizaciji, doma pa se predstavljata kot nepopustljiva, Vučić denimo pravi, da ni nikoli podprl sporazuma, ampak samo njegov koncept. Obe strani igrata na zavlačevanje, motivacija bi lahko bila donatorska konferenca za Srbijo in Kosovo, ki naj bi potekala že do sredine avgusta. Uspeh, menijo številni, bo mogoč le ob ogromnem mednarodnem pritisku.