"Pogodba bo predvidoma podpisana v prihodnjih dveh mesecih in v navzočnosti francoskega predsednika," je Vučić povedal srbskim novinarjem in zaupal, da sta imela s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v ponedeljek zvečer pogovor, ki je trajal kar tri ure in med katerim sta "dosegla konkretne dogovore glede nakupa bojnih letal rafale".

Za Srbijo bi nakup vojaških letal iz Francije pomenil odmik od Rusije kot tradicionalne dobaviteljice orožja in bi lahko zaostril politične vezi med Beogradom ter Moskvo.

Lani je Vučić povedal, da bi lahko 12 novih letal rafale balkansko državo stalo približno tri milijarde evrov.

Srbija ima med balkanskimi državami eno največjih vojsk, ki se poleg ruskih raket in tankov pri zračnih silah še vedno zanaša na sovjetske izdelke, kot so letala MiG-29 in bojni helikopterji MI-35. V svojem arzenalu ima sicer kitajske protiletalske rakete in bojne brezpilotne letalnike.

Vučić je pojasnil, da si Srbija prizadeva za razširitev sodelovanja z Airbusom in Thalesom. Beograd je tako že kupil Airbusove helikopterje H125M in transportna letala C-295 za svojo vojsko in policijo, rakete zemlja-zrak mistral in radarje thales.

Srbski predsednik je pred časom napovedal, da bo Srbija po uvedbi zahodnih sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino iskala druge dobavitelje orožja. Srbska vojska je zdaj ohlapno oblikovana po Natovih standardih in njene enote pogosto izvajajo vaje s članicami zavezništva, vključno z ZDA.

Za oborožitev s francoskimi rafali se je odločila tudi Hrvaška, ki bo za 12 rabljenih letal odštela milijardo evrov.

Pariz podpira pot Srbije v EU

Med ponedeljkovimi pogovori je Macron zagotovil Vučiću, naj Srbija ne dvomi o nameri Evropske unije, da pod svoje okrilje sprejme tudi to državo. Srbski predsednik je po drugi strani gostitelju izrazil hvaležnost, da je vedno pripravljen prisluhniti tudi srbski strani, čeprav mu to, kar sliši, ni vedno všeč.

Francoski predsednik, ki je bil doma deležen kritik, češ da daje oder Vučićevi avtokratski politiki, je prepričan, da je mesto Srbije v Evropski uniji, če je to pot, za katero se je ta država odločila. Predtem bo treba odstraniti glavno oviro. "Rad bi ponovil, da je normalizacija odnosov s Kosovom obljuba in jamstvo za stabilnost regije ter naše celine. To je bistvo tako imenovanega bruseljsko-ohridskega sporazuma, ki je bil sprejet pred dobrim letom," je dejal Macron.

Sporazum, ki ga Vučić ni podpisal, a ga je podprl, za evropsko stran pa je tako veljaven, predvideva tudi, da Srbija Kosova ne bo ovirala pri včlanjevanju v mednarodne organizacije, a zadnje tedne v Beogradu počnejo vse, da Kosovo ne bi postalo član Sveta Evrope. Vučića je razburila tudi Macronova opazka, da sta sicer obe strani naredili korak naprej. "Spoštovani gospod predsednik in prijatelj. Če ne bi omenili, da naj bi tako Beograd kot Priština nekaj storila, ne bi govoril o tem. Ni res, da sta nekaj storili obe strani, ena, kosovska ni storila ničesar," je dejal Vučić.

Kup neizpolnjenih zavez, med njimi Zveza občin s srbsko večino, po drugi strani številni koraki v škodo Srbov. Kot pravi Vučić, govorijo o dogodkih v Banjski – francoski predsednik vztraja, da je treba krivce kaznovati –, ne zahtevajo pa preiskave proti tistim, ki so streljali na srbske otroke, ne govorijo o srbskih dinarjih ali obstanku srbskega naroda na Kosovu.

Državi sta podpisali memorandum o strateškem sodelovanju na energetskem področju. Vučić pravi, da bi Srbija lahko zagotovila stabilno dobavo električne energije, če bi do leta 2035 postavila jedrski reaktor. Francija ima izkušnje in tehnologijo.