Desnosredinska stranka GERB nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je v preteklosti državi vladal skoraj deset let, je prejela 24,7 odstotka glasov in se uvrstila na drugo mesto. Tretja pa je mlada nacionalistična stranka Preporod s 14,2 odstotka glasov, medtem ko je v oktobrski anketi prejela 10 odstotkov glasov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po Gallupovi anketi bi bila četrta največja stranka v 240-članskem parlamentu, za vstop v katerega je potrebna najmanj štiriodstotna podpora, turška manjšinska stranka Gibanje za pravice in svoboščine (DPS), ki je prejela 13,1 odstotka glasov. Sledi ji socialistična stranka BSP z 9,9 odstotka glasov. S štirimi odstotki glasov bi v parlament lahko vstopila tudi populistična stranka Obstaja takšen narod (ITN), poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Kot kažejo vzporedne volitve, naj bi v parlament vstopilo šest strank, a tudi tokratne parlamentarne volitve ne bodo dale jasnega zmagovalca in ne bodo končale politične krize v državi.

Prvi delni izidi bodo znani v ponedeljek, v štirih dneh pa naj bi objavili končne uradne izide. Če bodo uradni izidi potrdili izide vzporednih volitev, bo Petkov dobil mandat za sestavo vlade.

Volilna udeležba je bila znova zelo nizka, saj je bila ocenjena na manj kot 40 odstotkov.
Odkar je Borisov leta 2021 izgubil oblast, potem ko so državo pretresli množični protikorupcijski protesti, politične stranke težko oblikujejo stabilne koalicije, kar je privedlo do zelo razdrobljenega parlamenta in vrste začasnih vlad.

Današnje že pete parlamentarne volitve v dveh letih je predsednik države Rumen Radev razpisal februarja letos, potem ko so v treh mesecih po oktobrskih predčasnih volitvah propadli vsi trije poskusi za sestavo vlade. Že od avgusta lani začasno vlado vodi neodvisni politik Galab Donev, potem ko je pred tem junija po izstopu populistične stranke Obstaja takšen narod iz koalicije zaradi nesoglasij pri proračunskih vprašanjih padla vlada Kirila Petkova iz PP-ja.