Oblasti so Nemcem sporočile, naj pričakujejo drastične ukrepe za omejitev porabe plina in višje položnice za energijo.

EU se je strinjal, da za prihajajočo zimo zmanjša odvisnost od ruskega plina za 15 odstotkov.

Da bi privarčevali z energijo, so se v Hannovru odločili, da v javnih zgradbah, vključno z bazeni, športnimi dvoranami in telovadnicami, topla voda ne bo več na voljo ne za umivanje rok ne za prhanje. Prav tako bodo zaprli vodo v vodnjakih, ponoči pa večje javne zgradbe, kot so mestna hiša in muzeji, ne bodo več razsvetljeni.

Hannovrski župan Belit Onay je povedal, da je v odziv na "neizogibno pomanjkanje plina" cilj zmanjšati porabo energije v mestu za 15 odstotkov.

Novi odlok se nanaša tudi na gretje – javnih stavb tako od aprila do konca septembra ne bodo več ogrevali, preostanek leta pa bo sobna temperatura omejena na največ 20 stopinj Celzija. Hannover tudi prepoveduje prenosne klimatske naprave, grelce in radiatorje.

Račun do 500 evrov višji?

Omenjena politika je v skladu z napovedmi Berlina prejšnji teden, saj si Nemčija na vsak način skuša pred zimo nabrati zaloge. Druga mesta, kot je denimo bavarski Augsburg, so že uvedla svoje ukrepe, kot je ugašanje javnih fontan. Hannovrski cilj 15-odstotnega zmanjšanja porabe plina se sklada z vsesplošnim ciljem EU-ja zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina.

Nemške oblasti so danes tudi potrdile, da bi lahko bila načrtovana podražitev plina precej višja, kot so sprva napovedovali, saj skušajo preprečiti bankrote energetskih družb v prihodnjih mesecih. "Ne moremo še reči, koliko bo novembra stal plin, a slaba novica je, da bo račun zagotovo znašal par sto evrov na gospodinjstvo," je povedal gospodarski minister Robert Habeck. Po nekaterih napovedih bi letno porabniki plačali približno 500 evrov več, poroča BBC.

Nemčija se je pri svojih energetskih potrebah dolgo zanašala na ruski plin, pred kratkim pa je obtožila Rusijo, da omejuje dotok plina kot odgovor na sankcije EU-ja zaradi vojne v Ukrajini. Rusija to zanika. Ruski dobavitelji plina krijejo približno četrtino nemških potreb – pred vojno je bil ta delež več kot 50-odstoten.