Sodišče je ob tem prepoznalo posebno težo njegovih zločinov, tako da je možnost predčasnega izpusta iz zapora po 15 letih zelo malo verjetna. Skupno so mu sicer očitali umor v 100 primerih, a ga je tožilstvo obtožilo 97 umorov, saj v treh ni našlo zadostnih dokazov.

42-letnik je na sojenju, ki se je začelo oktobra lani, priznal umor 43 ljudi, zanikal umor petih, za 52 primerov pa ni prepričan, ali je kriv. V sredo se je v sklepni besedi opravičil za svoja dejanja. Med sojenjem mu je postalo jasno, koliko neskončnega trpljenja je povzročil s svojimi dejanji, je povedal.

Obtožnica ga je bremenila, da je med februarjem 2000 in junijem 2005 v bolnišnicah v Delmenhorstu in Oldenburgu v zvezni deželi Spodnja Saška moril naključno izbrane bolnike.

Bolnikom je vbrizgal zdravilo, ki je vodilo v odpoved srca, in to zato, da jih je nato lahko oživljal, s čimer je želel narediti vtis na kolege.

Motiv tudi dolgčas

V večini primerov se bolniki niso več zbudili. Po mnenju tožilstva je bil njegov motiv tudi dolgčas. Njegove žrtve so bile stare od 34 do 96 let. Psihologi so presodili, da Högel trpi zaradi narcistične osebnostne motnje, a da lahko odgovarja za zločine.

Njegova dejanja so pretresla Nemčijo, saj gre za najhujši primer množičnih umorov v tej državi po drugi svetovni vojni.

Morilski zdravstveni delavec sicer že približno deset let prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi šestih podobnih zločinov. Prijeli so ga leta 2005, ko so ga presenetili, ravno ko je nameraval bolniku v Delmenhorstu vbrizgati nepredpisano zdravilo.