Nemčijo pretresla, saj gre za najhujšega serijskega morilca po koncu druge svetovne vojne.

Kot je na sodišču v mestu Oldenburg na Spodnjem Saškem dejal Högel, so obtožbe v veliki meri resnične. Nekdanjega zdravstvenega tehnika, ki je delal v bolnišnicah v Oldenburgu in Delmenhorstu, bremenijo, da je med februarjem leta 2000 in junijem leta 2005 moril naključno izbrane bolnike tako, da jim je vbrizgal zdravilo, ki je privedlo do odpovedi srca.

Nato se je pretvarjal, da jih je oživljal, s čimer je želel narediti vtis na kolege. V večini primerov se bolniki niso več zbudili. Po mnenju tožilstva je bil njegov motiv poleg tega tudi dolgčas. Njegove žrtve so bile stare med 34 in 96 let.

Brez kesanja
Sojenje, ki bo trajalo najmanj do maja prihodnje leto, naj bi osvetlilo smrt najmanj stotih bolnikov, morilski zdravstveni delavec pa sicer že približno deset let služi dosmrtno zaporno kazen zaradi šestih podobnih zločinov.

Svojci ubitih, ki so se zaradi pomanjkanja prostora na sodišču v Oldenburgu zbrali v tamkajšnji večnamenski dvorani, si želijo predvsem pravice, prav tako pa želijo razumeti, kako je lahko Högel pet let moril po zdravstvenih ustanovah, tega pa niso opazili ne njegovi nadrejeni, ne policija, ne pravosodje.

Storilec ni nikoli izkazal pravega kesanja. Po navedbah njegovih sojetnikov naj bi čutil zadoščenje, da je največji zločinec v Nemčiji po drugi svetovni vojni.

Preiskovalci poleg tega domnevajo, da je resnična številka njegovih žrtev višja od potrjenih 64 v Delmenhorstu in 36 v Oldenburgu. Bilo naj bi jih več kot 200, česar pa ni mogoče dokazati, saj so bili številni bolniki upepeljeni.

Ujeli so ga med dejanjem
Högla so sicer prijeli leta 2005, ko so ga presenetili, ravno ko je nameraval bolniku v Delmenhorstu vbrizgati nepredpisano zdravilo. Leta 2008 so ga nato zaradi poskusa umora obsodili na sedem let zapora. Leta 2009 je moral za zapahe, za katerimi je tudi ostal, saj so mu v letih 2014 in 2015 po pritiskih svojcev sodili še enkrat. Tedaj je priznal umore in poskuse umora še petih ljudi. Posledično so ga obsodili na dosmrtno ječo z možnostjo pogojnega izpusta po 15 letih.

Zdravstveni tehnik je zatem svojemu psihiatru priznal še najmanj 30 umorov v Delmenhorstu, nakar je policija preiskavo razširila na bolnišnico v Oldenburgu, kjer so posledično izkopali 134 posmrtnih ostankov umrlih. Šele tedaj so spoznali obseg morije, ki je pretresla Nemčijo.

Ko bodo sojenje Höglu končali, bodo pred sodnike stopili tudi njegovi nekdanji sodelavci in nadrejeni.