Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da ima EU veliko skupnega z ZDA in želi okrepiti čezatlantsko zavezništvo z Washingtonom na podlagi medsebojnega spoštovanja.

"Moramo biti gospodarji svoje usode, ne zaradi Donalda Trumpa ali Kamale Harris, ampak zaradi svojih otrok. Naša odgovornost je sprejemati odločitve, da ne bomo odvisni od nečesa, o čemer se odloča drugje," je ob prihodu na zasedanje EPC-ja v madžarskem glavnem mestu dejal Michel.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred začetkom srečanja poudarila, da je prihodnost Evrope v "naših rokah" in da mora EU ob svetovnih izzivih ohraniti enotnost.

Glede izida predsedniških volitev v ZDA pa je dejala, da se veseli sodelovanja z Donaldom Trumpom pri krepitvi čezatlantskih vezi in da bodo z njim sodelovali na dober način. "Zelo pomembno je, da z njim analiziramo, kaj so naši skupni interesi."

Evropa mora tudi prevzeti več odgovornosti, je prepričana von der Leyen, pri čemer je poudarila varnost in obrambo, pa tudi podporo Ukrajini. To so po njenem "vprašanja skupnega interesa z ZDA".

Macron: Evropa mora biti varnostno neodvisna od ZDA

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je mnenja, da mora Evropa pisati lastno zgodovino, "ne pa brati zgodovine, ki so jo napisali drugi", ter izrazil prepričanje, da ima to moč.

Evropa mora uveljaviti varnostno neodvisnost od ZDA in braniti svoje interese pred interesi geopolitičnih tekmecev, je še dejal Macron, pri čemer je pripomnil, da bo Donald Trump legitimno "branil interese Američanov".

Finski premier Petteri Orpo pa je dejal, da morajo evropske države jasno povedati ZDA, da bodo še naprej podpirale Ukrajino, dokler bo treba.

Zelenski: Poziv, naj popustimo Putinu, je nesprejemljiv

Vrha se udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po zmagi Trumpa se krepi strah, da bodo ZDA upočasnile, če ne celo ustavile dotok ameriške vojaške pomoči Ukrajini. ZDA so daleč največji donator te pomoči, zato bi jih Evropa težko nadomestila.

Trump se je v preteklosti hvalil, da bi lahko vojno v Ukrajini končal v enem dnevu. BBC medtem piše, da ni jasno, ali si Trump želi zmage Ukrajine.

Zelenski je v govoru voditeljem okrcal tiste, ki so pritiskali nanj, naj popusti zahtevam ruskega predsednika Putina. "Nekateri izmed vas, ki ste prisotni, ste odločno priporočili, da Ukrajina popusti Putinu. To je nesprejemljivo za Ukrajino in samomorilno za vso Evropo," je dejal Zelenski.

Kot je še dejal Zelenski, se je koncept "mir skozi moč" izkazal za učinkovitega in je zdaj potreben. "Objemi s Putinom ne bodo pomagali. Nekateri voditelji ga objemajo že 20 let, stvari pa gredo le na slabše (...) Le pritisk ga lahko omeji," je izjavil ukrajinski predsednik, ki je spet pozval k dobavi orožja Kijevu.

"Ne branimo se pred ruskimi besedami, ampak pred ruskimi napadi. Zato potrebujemo dovolj orožja, ne pa podpore v pogovorih," je še dejal Zelenski, kot je na spletni strani objavilo ukrajinsko predsedstvo.

Kijev si po zmagi Trumpa na ameriških predsedniških volitvah prizadeva okrepiti pritisk na zaveznike za večjo podporo v boju proti ruski agresiji.

Številni evropski voditelji, tudi britanski premier Keir Starmer, nemški kancler Olaf Scholz in Macron, so večkrat zatrdili, da bodo Ukrajini stali ob strani še naprej. Zelenski jih bo na vrhu pozval, naj držijo obljubo.

Rutte napovedal sodelovanje s Trumpom

Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki se prav tako udeležuje srečanja v Budimpešti, je povedal, da namerava sodelovati s Trumpom pri spoprijemanju z "nevarnimi novimi dogodki". "Čedalje bolj vidimo, da Severna Koreja, Iran, Kitajska in seveda Rusija sodelujejo, delajo skupaj proti Ukrajini," je izjavil.

Vodja Nata je še povedal, da zaradi Trumpove zmage pričakuje nove razprave o višini vojaških izdatkov članic zavezništva. Novoizvoljeni predsednik ZDA ima popolnoma prav, da poraba dveh odstotkov bruto domačega proizvoda ne bo dosegla ciljev obrambnih zmogljivosti, je dejal nekdanji nizozemski premier.

V Budimpešti se danes sestajajo voditelji 47 držav članic EPC-ja, ki naj bi govorili o ruski agresiji v Ukrajini in bližnjevzhodnem žarišču, pa tudi o ekonomski varnosti Evrope. Zvečer se bodo nato sešli še voditelji 27 držav članic EU-ja, ena od tem pogovorov obeh srečanj pa bodo tudi ameriške predsedniške volitve.