Potem ko so se ruske sile umaknile iz okolice Kijeva, so ukrajinske sile ob ponovnem zavzetju območja okoli glavnega mesta odkrile pretresljive prizore. V mestu Buča, 35 kilometrov zahodno od ukrajinske prestolnice, so našli številna trupla, ki so ležala na cestah. Mesto je polno ostankov uničenih ruskih tankov in oklepnikov.

"To je genocid. To je odstranitev celotne države in naroda," je ocenil ukrajinski predsednik in pojasnil, da se kot ukrajinski državljani niso hoteli pokoriti politiki Rusije, kar je po njegovih besedah razlog za grozodejstva. Po njegovih besedah bo zahod zaradi pobojev v Buči nov sveženj sankcij proti Rusiji, a to vseeno ni dovolj.

Svetovalec Zelenskega Sergej Nikiforov je za britanski BBC dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot so Buča, Irpinj in Gostomelj, naletele na srce parajoče prizore, ki spominjajo na vojne zločine. Izpostavil je skupinska grobišča, ustreljene civiliste z na hrbtu zvezanimi rokami ter napol zažgana trupla, kot da je skušal nekdo na hitro zakriti sledi svojih dejanj.

Ukrajinsko tožilstvo, ki preiskuje morebitne vojne zločine, je sporočilo, da je bilo v mestih v okolici Kijeva odkritih 410 trupel.

Kot poroča nemški portal Deutsche Welle, gre v Buči, mestu tik ob Kijevu, za trupla tako ukrajinskih civilistov kot ruskih vojakov. Novinarji francoske tiskovne agencije AFP so samo v eni ulici našteli najmanj 20 trupel. Nekateri ubiti so imeli na hrbtu zvezane roke.

Eden od prebivalcev Buče je dejal, da so umikajoči ruski vojaki streljali na civiliste "brez razloga". Župan Buče Anatolij Fedoruk je dejal, da je v množičnih grobiščih po mestu pokopanih najmanj 280 trupel.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče in drugih mest ter vasi okoli Kijeva ponovila "najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov".

"Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih," je obljubil.

Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je dejal, da so ukrajinske oblasti po umiku ruskih sil v krajih, kot je Buča, naletele na prizore, ki spominjajo na vojne zločine.

Množične poboje civilistov, o katerih poročajo tamkajšnje oblasti in novinarji na terenu, v Kijevu označujejo za genocid in vojne zločine.

"Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja. Trupla moških in žensk, ki so bili ubiti z zvezanimi rokami. Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU," je na Twitterju navedel svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak in pozval k odločnim sankcijam, med drugim k embargu na uvoz ruskih energentov in zaprtju pristanišč.

Poboj civilistov v Buči je bil "načrtovani pokol", je prav tako na Twitterju ocenil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Rusija se želi znebiti čim več Ukrajincev. Ustaviti jih moramo in izgnati. Nemudoma zahtevam nove uničujoče sankcije G7," je zapisal.

Kijevski župan Vitalij Kličko je ocenil, da je mogoče dogajanje v Buči in drugih krajih okoli Kijeva opisati le kot genocid. "Gre za krute vojne zločine, za katere je odgovoren Putin," je za nemški časopis Bild dejal glede ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Rusija zanika odgovornost

Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi za javnost zanikalo odgovornost za poboje civilistov v Buči. Glede fotografij in videoposnetkov, na katerih je videti trupla na ulicah, so dejali, da gre še za eno uprizoritev in provokacijo Kijeva. Kot so pojasnili, v času ruskega nadzora nad mestom ni nihče bil žrtev nasilja, ampak ravno nasprotno, saj so ruski vojaki prebivalce kijevske regije oskrbeli s 452 tonami humanitarne pomoči.

Prav tako Rusija trdi, da so se lahko prebivalci svobodno gibali po mestu in ga tudi zapustili v smeri proti severu, če so to hoteli, medtem ko pot proti jugu ni bila mogoča, saj je bilo to območje tarča nenehnega ukrajinskega obstreljevanja.

V Moskvi so poudarili, da so vse ruske sile Bučo zapustile 30. marca, dan po neposrednih pogajanjih med rusko in ukrajinsko delegacijo v Turčiji. Kot navajajo, je župan Buče Fedoruk v svojem videosporočilu z dne 31. marca potrdil, da v mestu ni več ruske vojske, a pri tem ni niti z besedo omenil, da bi na ulicah ležali pobiti civilisti z zvezanimi rokami. Fotografije trupel iz Buče so se pojavile šele četrti dan po umiku ruskih sil, ko so v mesto prispeli pripadniki ukrajinskih varnostnih sil in televizijske ekipe.

Rusija je zahtevala sklic seje Varnostnega sveta ZN-a zaradi, kot je imenovala, "provokacije ukrajinskih skrajnežev" v Buči.

Janša grozodejstva primerjal s tragedijo v Katinu

Premier Janez Janša je ostro obsodil grozodejstva v Buči in dogajanje v Ukrajini primerjal s tragedijo v poljskem Katinu med drugo svetovno vojno.

"To so množični zločini proti človečnosti. Ruska armada se vede kot horda rabljev KGB-ja v Katinu. Ter v številnih drugih krajih pred in po tem. Nikoli ne prevzema odgovornosti. Potem ko smo videli pokol v Buči, nas je groza sploh pomisliti, čemu bomo priča v Mariupolju," je tvitnil premier.

V Katinskem gozdu se je aprila 1940 zgodil pokol skoraj 22.000 Poljakov, ki v Rusiji še vedno ostaja v veliki meri tabu. Pokol poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev, s streli v tilnik je namreč izvedla tedanja sovjetska Rdeča armada oziroma sovjetska tajna policija NKVD na ukaz Josipa Stalina.

Obsodbe iz sveta

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je prizore iz Buče opisal kot "pokol", napovedal pa je dodatne sankcije zoper Rusijo in pomoč EU-ja pri zbiranju dokazov za uporabo na mednarodnih sodiščih.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za "grozljive" in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Twitterju zapisala, da so jo poročila o "neizrekljivih grozotah" na območjih, s katerih se umika Rusija, "šokirala". Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za "kruto realnost Putinovih vojnih zločinov". "Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati," je zapisala na Twitterju.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v izjavi Rusijo obsodila za "nediskriminatorne napade na nedolžne civiliste" in menila, da morajo biti ta dejanja preiskana kot vojni zločini. Združeno kraljestvo bo po njenih besedah "podprlo kakršno koli preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča".

Nemški kancler Olaf Scholz je pozval, naj se dostop do območja domnevnih zločinov nemudoma zagotovi Mednarodnemu odboru Rdečega križa, ki naj tako neodvisno ugotovi dejansko stanje. "Te zločine ruske vojske moramo razjasniti," je dejal in pozval h kaznovanju odgovornih.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CNN dejal, da so prizori, kakršni prihajajo iz Buče, "vsakodnevna realnost, dokler se bo ruska brutalnost proti Ukrajini nadaljevala".

Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) pa je rusko vojsko v Ukrajini danes obtožila vrste vojnih zločinov, vključno z usmrtitvami civilistov, plenjenjem in posilstvi. Vojne zločine naj bi ruski vojaki zagrešili v okolici mest Kijev, Harkov in Černigov, organizacija pa je svoje trditve osnovala na pogovorih z desetimi pričami, žrtvami in prebivalci.

"Primeri, ki smo jih zaznali, govorijo o neizrekljivi, namerni krutosti in nasilju nad ukrajinskimi civilisti," je dejal direktor HRW-ja za Evropo Hugh Williamson. "Posilstvo, umor in druga nasilna dejanja proti ljudem v rokah ruskih sil bi morali biti preiskani kot vojni zločini," je dejal.

Ukrajinske sile uničile konvoj v Buči

Kot poroča BBC, so ukrajinske sile le nekaj dni po začetku ruske invazije v Ukrajini v Buči uničile konvoj ruskih tankov in oklepnih vozil, ki so se premikali skozi mesto proti Kijevu. Konvoj vozil se je premikal po ozki in ravni cesti skozi mesto, kar je bilo idealno mesto za zasedo.

Očividci pravijo, da so ukrajinske sile konvoj napadle z brezpilotnimi letali Bayraktar, ki jih je Ukrajina kupila od Turčije. Drugi pravijo, da so bili na terenu tudi prostovoljci iz ukrajinske teritorialne obrambe.

Po napadu ukrajinskih sil in uničenju ruskih vozil so, kot pravijo tamkajšnji prebivalci, mladi ruski vojaki pobegnili in rotili prebivalce, naj jih ne predajo ukrajinski teritorialni obrambi. 70-letni prebivalec je za BBC dejal, da mu je bilo žal zanje. "Bili so tako mladi, od 18 do 20 let, vse življenje so imeli pred seboj."

Napadi na Odeso

Z območja Odese na jugu Ukrajine poročajo o ruskem raketnem napadu. Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so z natančnimi izstrelki uničili naftno rafinerijo in tri skladišča za gorivo. Napadli so z morja in iz zraka. Poročil o žrtvah ni.

Ukrajinski sistemi zračne obrambe naj bi sicer več raket prestregli. Tarče napada so bili naftna rafinerija in skladišča goriva blizu Odese, iz katerih se oskrbujejo ukrajinske enote v smeri Mikolajeva, so pojasnili v Moskvi.

Ukrajinske oblasti sporočajo, da nimajo podatkov o žrtvah napada.

Ruska vojska je napadla še eno naftno rafinerijo, in sicer v mestu Kremenčuk v osrednji Ukrajini. Poslopje je popolnoma uničeno, je dejal guverner regije Poltava Dmitro Lunin.
Požar so sicer pogasili, a rafinerija ne more več obratovati, je dejal. Kremenčuk je ključno industrijsko središče v osrednjem delu države.

Osvobojena naj bi bila celotna kijevska regija

Ukrajinske sile so osvobodile celotno kijevsko regijo, je v soboto zvečer sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maliar. "Celotna regija Kijev je osvobojena izpod ruskih zavojevalcev," je zatrdila v soboto zvečer. BBC sicer poudarja, da so veliki uspehi ukrajinskih sil na širšem območju glavnega mesta v zadnjih dneh in tednih neizpodbitni ter da se ruske sile s tega območja očitno umikajo, a da trditev o osvoboditvi regije v celoti za zdaj ni mogoče neodvisno potrditi.

Med ključnimi osvobojenimi kraji so Irpinj severozahodno od Kijeva, kjer naj bi bilo od ruskega zavzetja konec februarja ubitih najmanj 200 civilistov, strateško ključno letališče Gostomelj, prav tako blizu Kijeva, za katerega so potekali siloviti spopadi – med drugim je bilo tam uničeno največje letalo na svetu An-225, znano kot mrija ali sanje – in pa kraj Buča.

Ukrajinski predsednik Zelenski je opozoril, da so ruske sile po umiku za seboj pustile "katastrofalne" razmere. V močno poškodovanih krajih so ceste polne min in trupel.

V novem videonagovoru ponoči je posvaril, da želi Rusija zdaj zavzeti ne le Doneški bazen na vzhodu Ukrajine, ampak tudi jug države. "In kaj je naš cilj? Zaščititi sebe, našo svobodo, našo deželo in naše ljudi," je dodal.

Ukrajinske sile je obenem posebej pohvalil za njihovo obrambo obleganega Mariupolja, ki ga je rusko bombardiranje v preteklih tednih v veliki meri zravnalo s tlemi. Kot je ocenil, je silovit ukrajinski odpor v tem in drugih strateško pomembnih ukrajinskih mestih vodstvu v Kijevu dal "dragocen čas" in pomagal oslabiti ruske vojaške zmogljivosti.

Britansko obrambno ministrstvo je medtem navedlo, da ruske pomorske sile nadaljujejo blokado ukrajinske obale ob Črnem in Azovskem morju. Veliko nevarnost predstavljajo mine v Črnem morju, katerih izvor in cilj nista povsem jasna, a so po oceni Londona gotovo rezultat ruskih pomorskih dejavnosti na območju.

Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je medtem Rusijo obtožila tudi, da je ugrabila skupno že 11 ukrajinskih županov in županj. V videosporočilu, objavljenem na aplikaciji Telegram, je dodala, da so ukrajinske oblasti tudi o tem obvestile Mednarodni odbor Rdečega križa, Združene narode in druge organizacije, tako kot to delajo za vse izginule civiliste.

Možnost za srečanje Zelenski-Putin?

Kljub informacijam s terena pa je glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto ocenil, da so zadnji, petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek, zaradi katerega bi se lahko po njegovem mnenju zdaj že osebno sešla Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin.

Med drugim je Arahamija razkril, da je Rusija privolila v zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski pa je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ponovil, da je treba pred srečanjem Zelenski-Putin opraviti še veliko dela. "Ne delim optimizma Arahamije," je povedal. Je pa potrdil, da se bodo pogajanja prek videopovezave v ponedeljek nadaljevala.

Po petkovih pogajanjih prek videopovezave je Medinski poudaril, da se njihova stališča do Krima in Doneškega bazena niso spremenila. Rusija zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski in da prizna neodvisnost Donbasa.

Pojasnilo: V galeriji so fotografije iz Odese po ruskem napadu in fotografije iz Buče. Posebej pretresljive dele fotografij iz Buče smo zameglili.