"Danes smo se med novim krogom pogajanj prek videokonference dogovorili, da naslednji krog pogovorov med delegacijama izvedemo v živo v Turčiji od 28. do 30. marca," je na Facebooku objavil glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija.

Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski pa je na Telegramu objavil, da bodo pogovori potekali v torek in sredo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turčija je sicer 10. marca v Antalyi že gostila pogovore med zunanjima ministroma obeh držav, Sergejem Lavrovom in Dmitrijem Kulebo, ki pa niso prinesli prekinitve spopadov. To je bilo sicer prvo tako visoko srečanje med obema državama od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja.

Turčija za zdaj sicer še ni potrdila, da bo gostila nadaljevanje mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Kijev sicer zahteva takojšnji konec napadov in umik ruskih vojakov s svojega ozemlja. Moskva pa zahteva, da se Ukrajina odpove zahtevam po članstvu v Natu in prizna neodvisnost separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu države ter rusko suverenost nad ukrajinskim polotokom Krim.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred dnevi sporočil, da sta obe sprti strani že dosegli dogovor v štirih od šestih točk. Ukrajina naj bi privolila v odpoved Natu, uporaba ruskega jezika bo v Ukrajini zagotovljena, prav tako naj bi imela Ukrajina varnostna zagotovila, dogovor pa naj bi bil dosežen tudi glede ruskih zahtev po razorožitvi Ukrajine.

A ukrajinski minister Kuleba je v petek tovrstne namige zavrnil. Zatrdil je, da v Ukrajini ni nobenega konsenza glede zahtev Rusije.

Ukrajinska vojska: Ruske sile morajo nadomestiti velike izgube v bojih

Iz generalštaba ukrajinske vojske so sporočili, da ruske sile v Ukrajini izvajajo popolnjevanje enot, da bi nadomestili velike izgube v bojih.

Veliko ruskih vojakov, ki so v Belorusiji, se zato premika proti Ukrajini, navajajo v ukrajinski vojski.

Ruska vojska v Ukrajini se spopada s pomanjkanjem hrane, goriva in streliva. Poleg tega morajo z bojišč umakniti ranjene in obolele vojake, rezervni vojaki iz Belorusije pa naj bi poskrbeli za to, poroča DPA.

Kljub temu pa ruska vojska še naprej napada cilje v Ukrajini, so še sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Skušajo zavzeti mesto Černigiv na severu države, na jugovzhodu pa še naprej potekajo boji za mesta Rubižne pri Lugansku, Severodoneck in Mariupolj. Ukrajinske sile pa so tudi zavzele nazaj mesto Trostjanec pri Sumiju na severovzhodu države, so še sporočili iz generalštaba.

Zelenski: Rusko govoreča mesta so izbrisana z obličja Zemlje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po poročanju Reutersa 90 minut govoril z več ruskimi neodvisnimi mediji, za katere je dejal, da se ne bo pogajal z Rusijo, če bosta tema pogovorov "demilitarizacija" ali kakšna oblika "denacifikacije".

Dejal je, da je uničenje v Ukrajini hujše kot v vojnah v Čečeniji. Ruska invazija je rusko govoreča mesta v Ukrajini po njegovih besedah izbrisala z obličja Zemlje.

Dogovor z Rusijo je mogoč le, če ta država umakne svoje sile iz Ukrajine, je dejal Zelenski. Kijev se je sicer pripravljen pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine in nejedrskem statusu, če bo prejel varnostna zagotovila tretje strani. A o mirovnem dogovoru bodo morali na referendumu odločati ukrajinski državljani.

Predmet pogajanj med Ukrajino in Rusijo je tudi položaj ruskega jezika v Ukrajini, je dejal Zelenski.

Predsednik je še dejal, da je po napadu Rusije prišlo do globalnega, zgodovinskega preloma s to državo.

Zelenski poziva Poljsko, naj pošlje bojna letala

Zelenski je sicer znova pozval Poljsko, naj Ukrajini pošlje bojna letala in tanke. Na videokonferenci s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo je opozoril, da bo ruska vojska ogrozila tudi sosede Ukrajine, ki so članice Nata.

Če partnerji Ukrajine ne bodo pomagali s tanki in letali, "potem obstaja velika nevarnost, da bo ruska vojska z raketami ogrozila ne le ozemlja naših sosed – Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije – in baltskih držav, ampak bo to predstavljalo splošno vojaško grožnjo", je pozno v soboto na svoji spletni strani sporočil Zelenski.

Dodal je, da je za pomoč ukrajinskim silam pri boju proti ruskim potreben le en odstotek tankov in letal zavezništva Nato, poroča BBC.

Poljska je sicer privolila, da bi Ukrajini v zameno za ameriške lovce predala svoje mige, ki jih ima še iz sovjetskih časov in s katerimi so ukrajinski piloti navajeni leteti. A bi to naredila posredno, prek ameriškega oporišča v Rammsteinu v Nemčiji, s čimer pa se niso strinjale ZDA, ki se ne želijo neposredno vplesti v vojno, ker bi to lahko povzročilo neposredni spopad med ruskimi in Natovimi silami.

Samooklicana republika Lugansk napoveduje referendum o priključitvi Rusiji

Samooklicana Ljudska republika Lugansk na vzhodu Ukrajine pod vodstvom proruskih separatistov je sporočila, da bi lahko kmalu izvedli referendum o priključitvi Rusiji. Ruska vojska je v petek sporočila, da se usmerjajo v "osvoboditev" Doneškega bazena.

"Menim, da bi lahko v bližnji prihodnosti izvedli referendum na ozemlju republike. Ljudje bodo uveljavljali svojo ustavno pravico in izrazili svoje mnenje o vstopu v Rusko federacijo," je dejal lokalni voditelj Leonid Pasečnik.

Rusija je prejšnji mesec priznala samooklicani republiki Lugansk in Doneck kot neodvisni, kmalu zatem pa začela "posebno operacijo" oziroma invazijo v Ukrajini.

Ruska vojska je v petek sporočili, da si bodo prizadevali za "popolno osvoboditev" vzhodne ukrajinske pokrajine Doneški bazen.

V samooklicanih republikah Doneck in Lugansk živijo pretežno rusko govoreči prebivalci. Na območju od leta 2014 vladajo proruski separatisti. V spopadih med separatisti in ukrajinskimi silami je bilo od leta 2014 ubitih več kot 14.000 ljudi.

Samooklicani republiki Doneck in Lugansk sta sicer manjši od administrativnih pokrajin Doneck in Lugansk v Ukrajini.

Ukrajina: Referendum na okupiranem območju nima pravne osnove

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da referendum, ki naj bi ga izvedla Rusija na okupiranem ozemlju Ukrajine, ne bi imel pravne podlage. Rusija bi ob tem naletela na močan odziv mednarodne skupnosti, kar bi poglobilo mednarodno izolacijo.

"Vsi lažni referendumi na začasno okupiranih ozemljih so nični in ne bodo imeli pravne veljavnosti," je v izjavi za Reuters dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko.

V Rusiji so sicer medtem v političnih krogih že razpravljali o prednostih in slabostih referenduma, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija je konec februarja svoj napad na Ukrajini upravičila tudi z navedbami, da gre za obrambo republik Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki ju je nekaj dni pred tem priznala kot neodvisni republiki.

Ukrajinski obveščevalci: Rusija želi državo razdeliti na dva dela

Rusija poskuša Ukrajino razdeliti na dva dela, da bi ustvarila regijo pod nadzorom Moskve, potem ko ji ni uspelo prevzeti zavzeti Kijeva in odstaviti legitimne vlade, je v nedeljo dejal vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov.

"Pravzaprav gre za poskus ustvarjanja Severne in Južne Koreje v Ukrajini," je v izjavi sporočil Budanov in dodal, da bo Ukrajina kmalu začela gverilsko vojno na ozemlju, ki ga je okupirala Rusija.

Po njegovih besedah sta Putinovi prioriteti vzhod in jug Ukrajine. Če mu bo uspelo povezati ti ozemlji, naj bi Putin poskusil ločiti ta del Ukrajine od preostanka države, je dejal Budanov.

Spopadi za Mariupolj se nadaljujejo

Medtem v Ukrajini še naprej potekajo hudi boji za Mariupolj, ki so ga ruske sile še naprej močno obstreljevale z letali in topništvom, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Župan Vadim Bojčenko je Rusijo obtožil, da želi mesto povsem uničiti. "Nimajo namena zaščititi nikogar," je dejal Bojčenko v pogovoru za ukrajinsko tiskovno agencijo Unian. "Njihova naloga je, da preprosto izbrišejo mesto z obličja Zemlje, vključno z njegovimi prebivalci," je še dodal.

Uničeno tudi mesto Černigiv

V Černjigivu na severu Ukrajine, ki ga oblega ruska vojska, so ostali brez hrane, vode, elektrike in gretja, je sporočil visoki predstavnik regionalnih oblasti Vjačeslav Čaus. Oskrba s plinom še nekako deluje, sicer pa je infrastruktura v mestu zaradi bojev povsem uničena, je sporočil prek Telegrama.

Kot je v soboto sporočil tamkajšnji župan Vladislav Atrošenko, je bilo v mestu ubitih okoli 200 ljudi. Polovica prebivalcev tega mesta na meji z Belorusijo je po navedbah župana pobegnila. Pred vojno je imelo to mesto okoli 285.000 prebivalcev.

Ne glede na hudo uničenje župana Mariupolja in Černjigiva zatrjujeta, da predaje ne bo in da se bodo ukrajinski branilci bojevali do zadnjega, še poroča DPA.

Ruske sile izpustile župana Slavutiča

Ruska vojska je v soboto zavzela mesto Slavutič, kjer prebivajo delavci jedrske elektrarne v Černobilu. Pri tem so aretirali župana mesta Jurija Fomičeva. Kmalu zatem so sledili protesti prebivalcev. Župana Fomičeva so medtem izpustili na prostost, poroča Guardian. Ruska vojska je danes sporočila, da se bodo umaknili iz mesta, če bodo Ukrajinci županu izročili orožje z izjemo lovskih pušk.

Župan Lvova: Rusko obstreljevanje "pozdrav" Bidnu

Ruske sile so v soboto obstreljevale tudi mesto Lvov na zahodu Ukrajine, kamor so se zatekli številni begunci. Župan mesta Andrij Sadovi je sporočil, da so bili napadi "pozdrav" ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ki se je mudil na Poljskem.

V ruskem obstreljevanju, mesto so po navedbah Reutersa zadele štiri rakete, je bilo ranjenih najmanj pet ljudi. Župan Andrij Sadovi je v soboto dejal, da stanovanjska poslopja niso bila poškodovana, tarča napadov pa naj bi bil objekt za shranjevanje goriva vzhodno od mesta.

Ruske sile so v soboto med obstreljevanjem zahodnega ukrajinskega mesta Lvov uničile veliko skladišče goriva, ki je oskrbovalo ukrajinsko vojsko na zahodu države in v bližini Kijeva, je zatrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Rakete, izstreljene z letal in vojaških ladij, so uničile več vojaških objektov na območju Lvova in Kijeva, je dejal Konašenkov.

Sorodna novica Biden: Putin ne more ostati na oblasti. Kremelj: O tem ne odloča Biden.

"Z napadi so želeli agresorji pozdraviti Bidna, ki je trenutno na Poljskem. Lvov je le 70 kilometrov od poljske meje. Menim, da mora svet razumeti, da je grožnja zelo resna," je dan po napadih dejal župan Sadovi.

Ameriški predsednik Biden se je v soboto mudil v Varšavi, kjer je v govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za "klavca" in dejal, da "ne more ostati na oblasti".

Kremelj je v odzivu zapisal, da o tem ne odloča Biden, temveč ruski volivci, "osebne žalitve" pa bodo vplivale na dvostranske odnose. Bela hiša je pozneje skušala ublažiti Bidnove navedbe in poudarila, da Biden s svojimi izjavami ni pozival k spremembi režima.

MMCŽivo...