"Polkovnik Gadafi se mora takoj odpovedati oblasti. Njegov režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU-ja," so voditelji zapisali v skupni izjavi in poudarili, da bodo odgovorni za napade nad civilisti zaradi svojih dejanj soočeni "s hudimi posledicami".

Poziv k odstopu tujega voditelja je izjemna poteza v zgodovini evropske zunanje politike. Tako se v primeru nekdanjega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka EU na primer ni odločil za tak korak, ampak se je omejil na podporo prizadevanjem egiptovskega ljudstva in obsodbo nasilja.

Voditelji so se tudi strinjali, da bodo države članice preučile "vse potrebne možnosti" za zaščito civilistov v Libiji ob treh pogojih. Ti so "očitna potreba", ustrezna pravna podlaga, torej resolucija Varnostnega svet ZN, ter podpora regije, torej Arabske lige in Afriške unije. Ob tem so pozvali k čimprejšnjemu vrhu Arabske lige, Afriške unije in EU-ja.

Ob prihodu na vrh je francoski predsednik Nicolas Sarkozy izrazil podporo usmerjenim napadom na Gadafijeve sile kot skrajni ukrep, če bi te uporabile kemično orožje ali zračne napade nad civilisti, ter ob upoštevanju omenjenih treh pogojev. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila bolj zadržana in je izrazila "temeljni skepticizem" glede perspektive vojaškega posredovanja v Libiji v tem trenutku.

Uspeh Gadafijevih sil
V petek zjutraj so Gadafijeve sile dokončno zavzele naftno-pristaniško mesto Ras Lanuf, pritisk vladne vojske na libijske upornike pa se še nadaljuje.

V četrtek in petek je Moamer Gadafi je v boju za obstanek na oblasti v Libiji dosegel dva uspeha: na zahodu je padlo mesto Zavija, na vzhodu pa strateško pomembno mesto Ras Lanuf. "Premagani smo. Tanki, rakete in letalski napadi so preveč za nas," je potrti upornik razlagal med begom iz mesta, kjer so v zadnjih dneh divjali najostrejši spopadi upora proti Gadafijevemu režimu, ki že 42 let vlada Libiji.

Gadafi izpustil nizozemske marince
Tri nizozemske vojake, ki so jih sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, pred tedni prijele med reševalno akcijo v Sirti, so izpustili in so že v Atenah, je danes sporočil nizozemski obrambni minister Hans Hillen.

Dva vojaka in vojakinjo, ekipo helikopterja mornarice, so Gadafijeve sile prijele 27. februarja, ko so v Sirti skušali rešiti dva civilista, nizozemskega inženirja in še enega Evropejca. Tudi njiju so Gadafijeve sile prijele, nato pa izročile nizozemskemu veleposlaništvu v Tripoliju. Neimenovani predstavnik grškega obrambnega ministrstva je dejal, da so se za izročitev dogovorili v Atenah z Gadafijevim odposlancem Mohamedom Tahirjem Sialo.

Gadafi se ne bo predal ali odstopil
V ZDA je veliko prahu James Clapper, direktor za nacionalno obveščevalno dejavnost (DNI), ki predseduje 16-članskemu odboru obveščevalne skupnosti, ki usklajuje vse obveščevalne agencije ZDA. Clapper je v četrtek na zaslišanju v senatnem odboru dejal, da je libijska vojska močnejša, kot jo opisujejo, in da se Gadafi ne namerava predati oziroma sestopiti z oblasti.

"Mislim, da bo dolgoročno prevladal Gadafijev režim," je dejal Clapper in razburil senatorje. Prav tako je ponudil scenarij, po katerem bi Libija lahko razpadla v dve ali tri države. Nekaj republikanski senatorjev je že zahtevalo njegov odstop, pri čemer je senator Graham iz Kalifornije sicer priznal, da ima Clapper morda prav, vendar pa bi moral takšne izjave dajati le za zaprtimi vrati. Clapper je osebno odgovoren predsedniku Baracku Obami in je eden najvplivnejših predsednikovih svetovalcev.