Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo znižati visoko inflacijo, ki se je letos povzpela na najvišje ravni v zadnjih več kot štirih desetletjih.

Rast cen se je v ZDA v zadnjih petih mesecih upočasnjevala. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo so se cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, novembra na letni ravni zvišale za 7,1 odstotka, potem ko so se oktobra za 7,7 odstotka. To je najnižja letna rast v zadnjih 12 mesecih.

FOMC je letos v devetih mesecih šestkrat zvišal ključno obrestno mero. Nazadnje jo je štirikrat zapored dvignil za 0,75 odstotne točke.

Sorodna novica Nižja inflacija naj bi umirila jastrebe

Fedove napovedi

Omenjeni odbor je danes (sreda) končal dvodnevno zasedanje, odločitve z zasedanja pa je na novinarski konferenci podrobneje pojasnil Fedov predsednik Jerome Powell.

Centralna banka je hkrati z odločitvijo o obrestnih merah objavila nove ocene obetov gospodarske rasti, inflacije, stopnje brezposelnosti in politike višanja obrestnih mer, ki je neprijetno presenetila finančne trge in povzročila padanje borznih indeksov.

Fed je septembra napovedoval, da bo ključno obrestno mero letos povišal do 4,4 odstotka, prihodnje leto pa do 4,6 odstotka. Zdaj je za letos napovedal isto, za prihodnje leto pa povišanje mere na 5,1 odstotka, kar je bilo nepričakovano.

Glede gospodarske rasti Fed za letos napoveduje 0,5-odstotno rast, enako pa tudi za leto 2023, kar je manj od 1,2-odstotne, ki jo je Fed napovedoval septembra.

Inflacija naj bi bila letos 5,6-odstotna, kar je 0,2 odstotka več, kot je Fed napovedal septembra. V letu 2023 naj bi se upočasnila na 3,1 odstotka in ne na 2,8 odstotka.

Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos 3,7-odstotna in ne 3,8-odstotna, kot je Fed napovedal septembra, v letu 2023 pa naj bi se dvignila na 4,6 odstotka in ne le na 4,4 odstotka.

Odbor "zelo pozoren" na inflacijska tveganja

Soglasno sprejeta izjava Fomc med drugim pravi, da se je v zadnjih mesecih močno povečalo število delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je ostala nizka. Inflacija ostaja visoka zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, povezanega s pandemijo, višjih cen hrane in energentov ter širših cenovnih pritiskov.

Ruska vojna v Ukrajini povzroča ogromno človeških in gospodarskih težav. Vojna in z njo povezani dogodki prispevajo k pritiskom na rast inflacije in vplivajo na svetovno gospodarsko aktivnost.

Odbor je zelo pozoren na inflacijska tveganja in si zelo prizadeva, da bi inflacija spet dosegla ciljno vrednost dveh odstotkov, piše v izjavi.

Predsednik Feda Powell je na novinarski konferenci poudarjal, da je inflacija še vedno največja skrb in prednostna naloga centralne banke. Čeprav finančni trgi verjamejo, da je inflacija dosegla vrhunec in se bo umirjala, pa želi centralna banka videti bistveno več dokazov, da se res umirja.

"Potrebnih bo bistveno več dokazov, da bomo verjeli, da je inflacija na trajni poti navzdol," je dejal Powell in dodal, da so cenovni pritiski vidni pri številnih dobrinah in storitvah.

Za večino članov odbora Feda so tveganja inflacije še vedno povišana, Powell pa je dejal, da je zelo pomembno tudi to, da se pri potrošnikih zmanjšajo pričakovanja glede inflacije. Pričakovanja namreč tudi potiskajo inflacijo navzgor.