Guverner Jerome Powell je v petek na simpoziju centralnih bankirjev v Jackson Holu nedvoumno sporočil, da bo treba v boju s trdovratno inflacijo še precej dolgo vztrajati pri omejevalni denarni politiki, tako da zdaj ne gre več pričakovati, da bi lahko Fed sredi prihodnjega leta že začel nov cikel zniževanja obrestnih mer. Zanimivo je, da je bil v Jackson Holu objavljen tudi dokument, v katerem avtorja (iz Fedove podružnice v Chicagu) pravita, da v prizadevanjih za znižanje inflacije ne bo dovolj zgolj zviševanje obrestnih mer, ampak bodo nujno potrebni še fiskalni ukrepi. Reševanje težav le z monetarnimi ukrepi bi stvari lahko celo še poslabšalo, saj se bodo z višjimi stroški dolga inflacijska pričakovanja le povečala. "Fed lahko inflacijo zniža le ob učinkovitem fiskalnem načrtu, ki bi stabiliziral dolg," pravita avtorja dokumenta.

Powell v hipu izbrisal 78 milijard
Kakor koli, vse višje obresti vlagateljem vsekakor ne dišijo. Ameriška centralna banka je bila od finančne krize 2008 zelo prijazna do delniških trgov, saj je vodila večinoma zelo ohlapno denarno politiko – obresti so bile skorajda ničelne, za dodatno likvidnost je skrbel še program odkupovanja obveznic QE. Te zgodbe je že nekaj časa konec, Wall Street pa je zato letos v precejšnjem minusu (S & P 500 se je letos znižal za 16,5 odstotka). Predvsem v petek so bile izgube delniških indeksov velike, Dow Jones je padel za več kot tisoč točk oziroma za tri odstotke. Premoženje najbogatejših Američanov se je v osmih minutah Powllovega govora stopilo za 78 milijard dolarjev, piše Bloomberg, Jeff Bezos je bil na papirju vreden 6,8 milijarde dolarjev manj, Elon Musk 5,5 milijarde, Warren Buffett 2,7 in Bill Gates 2,2.

Plemenite kovine spet razočarale
V torek je za dodatno nejevoljo poskrbel Fedov uradnik John Williams z izjavo, da bo treba realno obrestno mero zvišati nad nič odstotkov. Če vemo, da je inflacija kar 8,5-odstotna, potem si lahko predstavljamo, da se je proces višanja obresti šele dobro začel. Kam v teh časih vložiti denar, je zelo nehvaležno vprašanje. Plemenite kovine trenutno ne nudijo varnega zatočišča, še več, zlato je pri 1.719 dolarjih za unčo zdrsnil najnižje po juliju, je pa zato dolarski indeks pri 109,48 točke dosegel nov 20-letni vrh.

Še naprej invertna krivulja donosnosti
Vidno se cenijo tudi obveznice, predvsem kratkoročne, kar posledično še bolj navzgor potiska zahtevano donosnost. Pri dveletni ameriški obveznici je pri 3,49 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 2007, pri 10-letni pa znaša 3,13 odstotka. Krivulja donosnosti tako ostaja izrazito invertna, kar je bil v preteklosti pogosto signal za bližajočo se recesijo. A Fed se na to ne ozira, boj proti inflaciji je trenutno glavna prioriteta. Terminski trgi z dvotretjinsko verjetnostjo napovedujejo, da bo na naslednjem zasedanju 21. septembra Fed obresti spet zvišal za 75 bazičnih točk. Še pred Powllovim nastopom v Jackson Holu je bila ta verjetnost le 24-odstotna.

Cene nafte in plina vsaj začasno navzdol
Potem ko so cene nafte prejšnji teden pridobile skoraj pet odstotkov, se je rast v torek popoldne ustavila in brent se je spet spustil pod 100 dolarjev. Še vedno odmeva presenetljiva napoved savdskega naftnega ministra, da utegne Opec s svojimi zaveznicami na naslednji seji 5. septembra ob pričakovani oživitvi iranskega jedrskega programa (kar bi na trg prineslo dodatne količine nafte) znižati proizvodne kvote. Na rast cen nafte so v prejšnjih dneh vplivali tudi nemiri v Libiji. Brent je tako poskočil vse do 104 dolarjev za 159-litrski sod, kar je največ v zadnjem mesecu. Na srečo je v torek le sledil petodstoten popravek, in kot rečeno, zdrs pod 100 dolarjev. Za megavatno uro plina je bilo treba v torek na borzi v Amsterdamu plačati okrog 250 evrov, potem ko je v petek cena švignila kar na 340 evrov.