Ameriška centralna banka je v sredo po težko pričakovani dvodnevni seji ključno obrestno mero ohranila na ravni med 0 in 0,25 odstotka, vendar napovedala, da bi lahko v letu 2023 videli dve višanji (vsakič za četrtino odstotne točke). Fed je navzgor popravil oceno letošnje inflacije in gospodarske rasti. Rast cen naj bi bila 3,4-odstotna, rast BDP-ja pa letos sedemodstotna. James Bullard, prvi mož zvezne banke iz St. Louisa, meni, da bo Fed zaradi inflacijskih pritiskov ukrepal že prej, potrdil je, da je eden od sedmih Fedovih uradnikov, ki predlagajo, da se cikel višanja obresti začne že konec prihodnjega leta. Jastrebi (izraz za tiste, ki zagovarjajo restriktivno denarno politiko) so očitno dobili krila, takšen scenarij pa seveda ni po meri Wall Streeta, ki je postal močno odvisen od izredno ohlapne denarne politike, zato lažje razumemo padce indeksov v drugi polovici tedna.

Dolar kaže svojo moč
Kaj pa program QE? Znani upravljavec hedge skladov David Tepper je za CNBC povedal, da Fed dobro opravlja svoje delo in dokazuje, da ni "zaspal za volanom". Po njegovem mnenju Zvezne rezerve do konca leta še ne bodo začele zmanjševati obsega odkupov obveznic (tapering) v okviru program kvantitativnega sproščanja (QE), pa tudi ko se bo začel ta proces, bo to zgolj znak, da je gospodarstvo v res dobrem stanju. Vseeno se je na Wall Street po precej mirni prvi polovici leta (kljub vse noriji z meme delnicami in kriptovalutami) vrnila večja volatilnost, vse skupaj pa spremlja tudi močnejši dolar. Dolarski indeks je v zadnjem tednu porasel za skoraj dva odstotka, kar je največja rast v več kot letu dni. K sreči je na obvezniških trgih precej mirno, donosnost 10-letne ameriške obveznice je celo zdrsnila pod 1,50 odstotka. Pri Wells Fargu vseeno napovedujejo, da bo zahtevana donosnost tega zelo pomembnega papirja do konca leta 2,20-odstotna. Vse višja donosnost obveznic je, vsaj v teoriji, slaba novica za delniške trge.

Tudi zlato v nemilosti
Fed je premešal karte tudi na trgu plemenitih kovin. Zlato se je od ponedeljka do petka pocenilo za šest odstotkov (oz. za več kot 100 dolarjev po 31,1-gramski unči), največ v zadnjih devetih mesecih, nič bolje je nista odnesla srebro in paladij. Analitiki pri Commerzbanki ostajajo pri napovedi, da bo do konca leta zlato spet doseglo 2000 dolarjev. Na novo rast in nove rekorde upajo tudi igralci na kriptotržišču, ki pa so zadnja dva meseca razočarani. Številne kriptovalute so za 50 odstotkov in več oddaljene od rekorda. Bitcoin je sicer v prvi polovici tedna lepo pridobival in se povzpel nad 40 tisoč dolarjev, po seji ameriške centralne banke in sporočilu, da bo ta začela ključno obrestno mero višati leto prej od pričakovanj, pa je v koraku z vsemi tveganimi naložbami tudi bitcoin drsel navzdol in bil danes zjutraj vreden dobrih 35 tisoč dolarjev.

Burry: Prihaja mati vseh zlomov
Michael Burry medtem opozarja, da prihaja "mati vseh zlomov", pri čemer ima v mislih kriptovalute in meme delnice, ki jih številni kupujejo z izposojenim denarjem, svojo pozicijo pa potencirajo z vzvodom (ki omogoča mnogo višje zaslužke, a seveda tudi izgube): "Težava pri kriptu, tako kot pri večini naložb, so vzvodi. Če se ne zavedaš njihovega obsega, ne veš ničesar o tem tržišču," je enega od vzrokov za hitre premike tečajev pojasnil Burry, ki je leta 2008 zaslovel z vizionarsko napovedjo dogajanja na trgu nepremičnin oziroma z uspešnimi kratkimi pozicijami pri drugorazrednih hipotekarnih obveznicah. Po njegovi zgodbi je bil posnet tudi film The Big Short (Velika poteza). V zadnjem času pogosto opozarja na balone, ki so se ustvarili zaradi FOMO-učinka (ko vlagatelji kupujejo le v strahu, da ne zamudijo nadaljnje rasti) predvsem pri delnicah Tesle, GameStopa in pri kriptovalutah.